Priznanje za trajen doprinos k razvoju zadružništva prejmejo:
Angela Begović po predlogu Kmetijske zadruge Grosuplje za tridesetletno vodenje zadruge. Ko je zadruga leta 1994 začela delovati samostojno, so jo kmetje soglasno izvolili za direktorico. Predano se je lotila načrtovanja nove poslovne poti. Zadruga je med njenim vodenjem neprenehoma napredovala in se razvijala na področju kmetijstva in v trgovinski dejavnosti. Njen cilj je bil povezovanje kmetijstva in lokalnega prebivalstva za medsebojno blaginjo in ohranjanje kulture podeželja.
Zvonko Drofenik po predlogu Kmetijske zadruge Šmarje za 41 let predanega dela v zadrugi. Sprva se je v predhodnici Kmetijski zadrugi Šmarje zaposlil kot trgovec, napredoval v samostojnega komercialista, od leta 2008 je vodja komerciale in trgovin. V zadrugi je vedno opravljal najodgovornejša dela ter si pridobil veliko zaupanja med kmeti in poslovnimi partnerji. Pomemben je njegov prispevek k povezovanju zadrug v GIZ K10+, kje je nepogrešljiv člen verige in mentor mlajšim komercialistom.
Marijan Roblek po predlogu Kmetijsko-gozdarske zadruge M Sora, ki ga je podala v imenu vseh zadrug članic Mlekopa, za njegov prispevek k izboljšanju položaja slovenskih proizvajalcev mleka. Ko je bil direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Sloga Kranj, so na njegovo pobudo gorenjske zadruge leta 2005 ustanovile Mlekop, Združene kmetijske zadruge, d. o. o., ki povezuje danes 12 članic in 6 pogodbenih partnerjev ter odkupi 300.000 litrov mleka na dan. Mlekop je uspešno in enakopravno vodil vse od ustanovitve do upokojitve lani.
Mija Sirk po predlogu Kmetijsko-gozdarske zadruge Litija za uspešno vodenje kmetijskega posestva Grmače, kjer je zaposlena od začetka svoje delovne dobe, leta 2014 pa je prevzela njegovo vodenje. Odgovorna je za celotno poslovanje posestva s kmetijsko pridelavo in prirejo vred ter za vodenje odkupa mleka in živine. Izkušnje in znanje s področja živinoreje prenaša na sodelavce ter dijake in študente pri opravljanju obvezne prakse.
Irena Klenovšek po predlogu Kmečke zadruge Sevnica za njen izjemni prispevek k razvoju zadruge in zadružništva v Posavju. Več kot 43 let je bila zaposlena v Kmetijski zadrugi Sevnica in njenih predhodnicah. Večino delovno aktivnega obdobja je vodila kadrovsko-splošni sektor, leta 2012 je v izrednih okoliščinah suvereno prevzela delo vršilke dolžnosti direktorja. Od leta 2009 je tudi članica zadruge. Zaradi poznavanja zadružnega sistema in lokalnega okolja je bila vedno udeležena v pomembnih strateških odločitvah zadruge.
Alojz Štuhec po predlogu Splošne kmetijske zadruge Ljutomer - Križevci za njegov izjemni prispevek k ohranitvi in razvoju zadruge ter promociji zadružništva. Leta 2015 so mu člani zadruge zaupali mesto njenega predsednika in s preudarnostjo, ob podpori organov zadruge ter nove vodstvene ekipe, je izpeljal njeno sanacijo. Zadruga je pod njegovim vodstvom s člani in poslovnimi partnerji ustvarila odnos, ki temelji na medsebojnem zaupanju; to se je v njegovem drugem mandatu predsednika izražalo v uspešnem poslovanju zadruge. Izhaja iz družine z močno zadružno tradicijo, je uspešen kmet, dejaven tudi v organih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.
Franc Šalamun po predlogu Kmetijske zadruge Rače za dolgoletno predano delo v organih zadruge in njegov prispevek k preglednemu razvoju zadruge. V letih 1991–1992 je bil eden izmed ustanovnih članov novo preoblikovane Kmetijske zadruge Rače, od takrat je dejaven v organih upravljanja, zadnja dva mandata kot predsednik nadzornega odbora zadruge. Je zvest zadružnik, saj so tudi vse poti razvoja njegove kmetije potekale v poslovnem sodelovanju z zadrugo. Kmetuje na živinorejsko-poljedelski kmetiji, ki jo je že predal svojemu sinu.
Milan Sobočan po predlogu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije za dolgoletno uspešno vodenje Kmetijske zadruge Medvode in delo v organih Zveze. Vso svojo delovno dobo je deloval v kmetijstvu, od leta 2003 kot direktor zadruge Medvode. Z njegovim predanim vodenjem je postala zadruga pomemben gospodarski in družbeni subjekt v lokalnem okolju in širše. Med prvimi je v praksi začel udejanjati povezovanje zadrug. Kot član upravnega in nadzornega odbora Zadružne zveze Slovenije je deloval z vizijo povezovanja za doseganje skupnih koristi ter trajno prispeval k razvoju slovenskega zadružništva.
Ivan Lenart po predlogu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije za njegov prispevek k razvoju Kmetijske zadruge Rače, ki je pod njegovim vodstvom postala ena najvidnejših v državi na področju trženja mesa. Po študiju se je zaposlil v zadrugi, takrat imenovani Kmetijska zadruga Zadružnik TZO Rače. Leta 1985 je ob preoblikovanju zadruge postal vršilec dolžnosti direktorja, štiri leta pozneje pa direktor zadruge in to je še danes. Interese zadruge zastopa v organih Zadružne zveze Slovenije in Kapitalske zadruge ter širše. Tri mandate je član nadzornega sveta Deželne banke Slovenije, od leta 2020 tudi predseduje nadzornemu svetu banke.
Cvetko Zupančič po predlogu upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije za njegovo življenjsko delo na področju kmetijstva in zadružništva. Že kot petnajstletnik je bil dejaven v aktivu mladih zadružnikov, leta 1993 se je po sprejemu novega zakona o zadrugah včlanil v Kmetijsko zadrugo Stična in bil 21 let njen predsednik. Bil je član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije in en mandat njen podpredsednik. Dvajset let je zastopal interese kmetov in zadružnikov z delom v Državnem svetu Republike Slovenije kot predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V obdobju 2012–2020 je bil izvoljen za predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Tridesethektarsko kmetijo je že predal sinu, sam pa uživa sadove svojega uspešnega dela in je ponosen dedek dvanajstih vnukov.
Priznanje za doprinos k razvoju zadružništva prejmejo:
Peter Ropas po predlogu Kmetijske zadruge Vransko, njen član je vse od preoblikovanja zadruge leta 1992. Z zadrugo vseskozi sodeluje in je dejaven v njenih organih upravljanja. S svojim delom je pomembno vplival na razvoj in delovanje zadruge ter pripomogel k izboljšanju storitev zadruge za njene člane. Kot idejni vodja je postavil strojni park za izvajanje strojnih storitev za člane zadruge. Skupaj z ženo in štirimi otroki kmetuje na kmetiji, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, vzgojo plemenskih telic in gozdarstvom.
Pavel Vidic po predlogu Kmetijske zadruge Trebnje - Krka. Na sodobni kmetiji, ki jo bo prevzel najmanjši sin, obdelujejo 30 hektarov zemljišč, na Straški gori imajo vinograd s 900 trtami za pridelavo cvička. Je sedanji podpredsednik upravnega odbora zadruge, v preteklosti pa je en mandat vodil upravni in en mandat nadzorni odbor Kmetijske zadruge Trebnje - Krka. Na sodobni kmetiji, ki jo bo prevzel najmanjši sin, obdelujejo 30 hektarov zemljišč v Straški Krka. Vpet je v številne dejavnosti, povezane s kmetijstvom in zadružništvom na ravni občine in širše, ter na različne načine skrbi za napredek in promocijo kmetijstva ter zadružništva.
Anton Štrucelj po predlogu Kmetijske zadruge Trebnje - Krka. Je pripaden zadružnik, tako kot je bil tudi njegov oče. Bil je član upravnega odbora Kmetijske zadruge Krka ter po združitvi tudi Kmetijske zadruge Trebnje - Krka. Z družino in ob pomoči dveh zaposlenih na kmetiji v Beli krajini obdeluje 80 hektarov zemlje in redi 170 glav živine. Kmetija Štrucelj je znana tudi po predelavi mleka in mlečnih izdelkih, za katere imajo certifikate brez GSO, integrirana pridelava in izbrana kakovost – kmečki, prejeli pa so tudi odličja iz ocenjevanja Dobrote slovenskih kmetij.
Janez Novak po predlogu Kmetijske zadruge Cerklje za njegovo zgledno sodelovanje z zadrugo, s katero krepi zadružno zavest pri članih zadruge in širše, ter za prispevek k razvoju zadružništva v Cerkljah in na Gorenjskem. Z družino kmetuje na 35 hektarov veliki kmetiji na Prebačevem, kjer redijo 40 glav živine in oddajo na leto okoli 160.000 litrov mleka, ukvarjajo se tudi s predelavo mleka. Pred dvema letoma je kmetijo prizadel požar, vendar niso izgubili poguma. Postavili so nov hlev in uspešno nadaljujejo kmetovanje.
Silvano Knez po predlogu Kmetijske zadruge Agraria Koper. Od leta 2001 je član zadruge, sodeluje v organih upravljanja zadruge, trenutno je član nadzornega odbora zadruge. Davnega leta 1938 je njegov oče zasadil v strunjanski dolini prva kakijeva drevesa, danes je Silvano Knez največji pridelovalec kakijev v državi, katerih kakovost je potrjena s certifikati izbrana kakovost, integrirana pridelava in Global G.A.P. Na svoji kmetiji, kjer dela že od mladih nog, prideluje tudi melone, lubenice in druge zelenjadnice. Paradižniki in bazilika, ki jih pridela, dajejo šalši Kmetijske zadruge Agraria Koper njen istrski značaj.
Srečko Kac po predlogu Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge za 42 let pripadnosti zadrugi, prispevek k razvoju trgovinske dejavnosti zadruge in razvoju zadružništva na Koroškem. Pred združitvijo koroških zadrug je bil poslovodja tehnične trgovine, leta 2011 je z izjemnim občutkom za sodelovanje prevzel poslovodenje nove trgovine Kmetijski center Stari trg v Slovenj Gradcu, ki je pod njegovim vodstvom postala najuspešnejša trgovina koroške zadruge.
Borut Vasić po predlogu Kmetijske zadruge Velike Lašče. Na svoji kmetiji, ki je usmerjena v prirejo mleka, obdeluje 22 hektarov kmetijskih površin in odda 130 tisoč litrov mleka na leto. Poleg dela na kmetiji in starševstva treh otrok je dejaven v različnih organizacijah in društvih. Vrsto let je član upravnega odbora zadruge Velike Lašče, dva mandata je njen podpredsednik. Je član občinskega odbora za kmetijstvo in gospodarstvo ter dva mandata član Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, izpostave Kočevje.
Fanika Simeonov po predlogu Kmečke zadruge Sevnica. Prihaja s kmetije, ki se ukvarja z vinogradništvom in živinorejo. Dejavno je sodelovala v organih upravljanja zadruge, en mandat kot predsednica nadzornega odbora in članica ožjega posvetovalnega organa direktorja. Pri svojem delovanju se je z izkušnjami in znanjem vedno zavzemala za povezovanje kmetov in razvoj kmetijstva ter zadruge. Kmetijo in članstvo v zadrugi je že predala mladi prevzemnici.
Albin Druzović po predlogu Kmetijske zadruge Ptuj za njegov prispevek k razvoju zadruge ter predanost slovenskemu kmetijstvu in zadružništvu. Bil je eden izmed pobudnikov in ustanovnih članov Področne zadruge Vitomarci ter je že od leta 1999 član upravnega odbora Kmetijske zadruge Ptuj. Dejaven je tudi v organih Perutninarske zadruge Ptuj. Upravlja šestnajsthektarsko mešano kmetijo, njegov konjiček je mali nogomet.
Branko Buček po predlogu Mlekarske zadruge Ptuj. Dvajset let je bil član upravljanja specializirane Pomurske mlekarske zadruge v Murski Soboti, med drugim je bil tudi podpredsednik upravnega odbora zadruge. Osem let je bil tudi član upravnega odbora Mlekarske zadruge Ptuj, ob tem pa je opravljal številne funkcije, povezane z govedorejo in kmetijstvom. Bil je tudi predsednik Zveze govedorejcev Pomurja.
Franc Štuhec po predlogu Mlekarske zadruge Ptuj za njegov prispevek k razvoju kmetijstva in zadružništva v regiji. Dvanajst let je bil član upravnega odbora Mlekarske zadruge Ptuj. Ob tem je opravljal različne naloge v okviru zadruge kot član ali predsednik inventurne komisije. BiI je tudi aktivni član Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije – izpostave Ormož, še vedno pa je podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije – podružnice Ormož. Je aktivni gasilec in predsednik gasilskega društva Ključarovci pri Ormožu.
Janez Valič po predlogu Kmetijske zadruge Vipava. Dolgo let je dejaven v organih upravljanja zadruge, trenutno je član upravnega odbora, v preteklosti pa je bil njen predsednik, kratek čas tudi direktor zadruge. Vedno se je zavzemal za obstoj in delovanje zadružništva in zadruge Vipava ter v njenih odborih zavzeto sodeloval tudi tedaj, ko se je zadruga soočala s spremembami v poslovnem okolju.
Danica Lemež po predlogu Kmetijske zadruge Hoče. Je dolgoletna sodelavka zadruge, zagovornica vrednot in načel zadružništva ter aktivna članica upravnega odbora zadruge. Na kmetiji redijo v povprečju 50 krav molznic in še enkrat toliko telic lisaste pasme. Na leto oddajo okrog 400.000 kilogramov mleka. Kmetija je znana tudi po predelavi mleka in ponudbi širokega izbora mlečnih izdelkov.
Barbara Fekonja po predlogu Kapitalske zadruge. Je vodja finančno-računovodskega oddelka na Zadružni zvezi Slovenije, kjer je zaposlena od januarja 2013. Njeno angažiranje za posamezne kmetijske zadruge, tako članice Zveze kot Kapitalske zadruge, je predano pri organizaciji ciljnih izobraževanj in podajanju konkretnih informacij s področja finančnih, računovodskih in davčnih vsebin. S svojim delom in strokovnostjo je pripomogla k uspehu in napredku številnih zadrug.
Miroslav Cetina po predlogu Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka, kjer je od leta 2008 dejaven v organih upravljanja zadruge, trenutno kot predsednik nadzornega odbora zadruge. Po študiju gozdarstva se je zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Postojna, od ustanovitve Zavoda za gozdove Slovenije do upokojitve pa je vodil krajevno enoto Postojna. Njegovo veselje je čebelarstvo in z navdušenjem pove, da je med prvimi v Sloveniji pridobil certifikat ekološkega čebelarja. Z družino gospodari na manjši kmetiji, ki ima v lasti tudi nekaj hektarov gozda.
Priznanje ob 30-letnici delovanja prejmejo:
Kmetijska zadruga Ig, kot jo poznamo danes, je bila ustanovljena leta 1994 kot ena izmed pravnih naslednic Kmetijsko-gozdarske zadruge Ljubljana. Zametki zadružništva na ižanskem pa segajo že v začetek 20. stoletja, ko je bila na Igu ustanovljena kmetijska hranilnica in posojilnica. Danes ima Kmetijska zadruga Ig 80 članov in dve zaposleni ter povezuje kmete na območju občin Ig, Škofljica in Ljubljana. Zadruga ponuja dejavnosti odkupa mleka, živine in žita ter omogoča dobavo krmil in repromateriala. Sodeluje s slovenskimi mlekarnami in klavnicami. Vsi rejci živali, ki sodelujejo z zadrugo, imajo pridobljen certifikat izbrana kakovost Slovenija za goveje meso. Načela delovanja zadruge Ig so korektno poslovanje, vestnost in zanesljivost ter profesionalno sodelovanje s poslovnim partnerji in lokalno skupnostjo.
Kmetijska zadruga Grosuplje je začela samostojno pot decembra 1994 z odcepitvijo od Kmetijsko-gozdarske zadruge Ljubljana. Za ohranitev zdravega jedra zadruge so morali sprva del svojega premoženja prodati, svojo dejavnost pa preusmeriti v kmetijstvo, odkup mleka, živine in zlasti v povečevanje konkurenčnosti ponudbe kmetijskega repromateriala. Zadruga ves čas svojega delovanja širi in razvija svojo trgovinsko dejavnost, zelo so ponosni na domači kotiček, ki so ga poimenovali »Domača kašča«. Zadruga danes z ekipo 10 zaposlenih in z dobrim sodelovanjem z upravnim odborom ustvari okoli 5 milijonov prometa, ki ga vsako leto povečuje. V skrbi za zdravo in lokalno hrano iz okoliških kmetij ter v duhu sodelovanja soustvarjajo lepo podeželje in ga uspešno ohranjajo tudi za naslednje rodove.
Kmetijska zadruga Dolomiti - Dobrova, ki deluje danes na območju občin Dobrova, Polhov Gradec in Horjul, je bila ustanovljena leta 1994 kot ena izmed naslednic Kmetijsko-gozdarske zadruge Ljubljana. Osrednja dejavnost zadruge je odkup in prodaja kmetijskih proizvodov, zlasti odkup goveda in mleka. Zadruga ponuja v treh trgovinskih poslovalnicah raznovrstno ponudbo izdelkov za kmetijstvo, vrtnarstvo, gradnjo in gospodinjstvo, imajo tudi lokal na Dobrovi. Zadruga, ki združuje 98 članov in 18 zaposlenih, se za ugodnejše nakupne pogoje poslovno povezuje z drugimi zadrugami, zlasti z območja Gorenjske. V želji, da bi domačim ponudnikom omogočili prodajo lokalnih pridelkov, občanom pa dostop do lokalne hrane, so lani prevzeli upravljanje tržnice na Dobrovi, ki deluje vsako soboto na dvorišču zadruge. Začeli so tudi prenavljati svoje trgovine, s katerimi se želijo še bolj približati kupcem.
Priznanje ob 130-letnici delovanja prejme:
Kmetijska zadruga Vipava: Zgodovina Kmetijske zadruge Vipava sega v leto 1894, ko so vipavski vinogradniki ustanovili prvo vinsko klet na Slovenskem, ki je bila registrirana kot Vipavska vinska zadruga. Dve leti pozneje so ustanovili še kmečko hranilnico in posojilnico v Vipavi. Zadruga je kljub raznoliki zgodovini poslovala nepretrgoma ves čas in danes svojim 627 članom in številnim kooperantom pomaga pri odkupu grozdja za potrebe vinske kleti Vipava 1894, d. o. o. in sadja za družbo Fructal iz Ajdovščine, s katero so pred leti skupaj oblikovali blagovno znamko vipavska breskev. Zadrugi je z odprtjem nove kmetijske trgovine uspelo znova zagnati trgovsko dejavnost. V kratkem načrtuje širitev trgovskega dela s postavitvijo odkupa sadja in zelenjave in z dobavo repromateriala članom neposredno na dom. Cilj zadruge je skrbeti za dobro povezanost članov in kakovost ter za ohranjanje in širitev proizvodnje na posameznih kmetijah.
Priznanje ob 150-letnici delovanja prejme:
Čebelarska zveza Slovenije: Je društvena nepridobitna strokovna stanovska organizacija, ki so jo leta 1873 ustanovila čebelarska društva za uresničevanje skupnih interesov in združuje danes več kot 210 čebelarskih društev in zvez. Čebelarstvo je del slovenske narodne identitete in kulturne dediščine. Smo prva država na svetu, ki smo čebelarstvo kot način življenja vpisali v Unescov seznam nesnovne dediščine. Čebelarska zveza Slovenije več kot zgledno skrbi in širi zavedanje o pomenu čebel in čebelarstva za zdravje svetovnega ekosistema pa tudi prehranske varnosti prebivalstva vsega sveta in uspešno spodbuja mednarodno sodelovanje za varstvo čebel. Je pobudnica številnih slovenskih in svetovnih projektov, kot so svetovni dan čebel, dan slovenske hrane, ki se z letošnjim letom širi na teden slovenske hrane, nacionalni in evropski medeni zajtrk, vpeljavo izbirnega predmeta čebelarstvo v osnovnih šolah, razvijanje znanja za čebelarjenje invalidov in še bi lahko naštevali. Slovenija je velika evropska in svetovna čebelarska sila. Za razvoj čebelarstva na domačih, evropskih in svetovnih tleh ima velike zasluge prav Čebelarska zveza Slovenije.
Vir/Foto: Zadružna zveza Slovenije
