SLO bocni levo
SLO bocni desno

Na 23. Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij o razvoju in težavah agroživilstva

Slovenija

05.06.2024

V Portorožu je danes v organizaciji Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekal 23. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij.

Govorili so o strateških izzivih slovenskih podjetij v mednarodnem okolju in poslovanju panoge, predstavili analizo panoge agroživilstva za leto 2023 in podelili nagrade odličnim živilskim podjetjem v organizaciji časnika Finance in (ZKŽP, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS) katere direktorica Tatjana Zagorc, je v uvodu in zaključku dejala, da imata slovensko kmetijstvo in živilstvo vzpone in padce, a da gre za eno verigo v kateri je treba predvsem več sodelovati.

Opomnila je, da je agroživilska panoga v Evropski uniji vodilna proizvodna panoga in največji zaposlovalec, obenem pa tudi največji svetovni izvoznik hrane in pijače. Zagorčeva je tudi izpostavila, da se v podjetjih ne strinjajo z dvigom trošarin na alkohol, saj je ta dajatev že zdaj med najvišjimi v EU.

Glavni politični izzivi agroživilstva, s katerimi se sicer soočajo slovenski proizvajalci, so davek na sladkor, trošarine na alkohol in zemljiška politika o čemer so na koncu govorili na okrogli mizi z naslovom:"Kam nas vodi razvoj?", ki so se je udeležili: Simon Franko, generalni direktor BASF Adriatic
Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotest d. d.,Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Marian Šefčovič, direktor Radenske in Enver Šišić, generalni direktor Perutnine Ptuj. Pogovor je vodila Tjaša Redek, profesorica na Ekonomski fakulteti UL.

Z zanimivo mislijo, ki sta jo ubesedila Kobal in Šefčovič in ki se nanaša na odnos birokracije države, se je strinjala večina med prisotnimi, glasi pa se takole. "Pustijo naj nas pri miru!"

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić tega sicer ni slišala v živo, ker je po pozdravnem govoru morala zapustiti konferenco, a jo bodo na to zagotovo  opozorili. "Za kmetijsko strategijo je potreben čas. Če bi bila postavitev strategije tako enostavna, bi se že zgodila v preteklosti," je dejala.

Predsednik GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Janez Rebec je spomnil na ukrepe, ki so potrebni za prehransko varnost prebivalstva in ohranitev zdravih jeder kmetijskih in živilskih družb v Sloveniji. Izpostavil je pomen povečanja deleža lokalne hrane v javnih zavodih in zagotavljanja kvalificirane delovne sile z vlaganjem v izobraževanje zaposlenih.

Tudi predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril na potencialno višje dajatve in davke ter poudaril, da bodo v zbornici nasprotovali dvigu davka na dodano vrednost na sladke pijače. Omenil je prihajajočo pokojninsko reformo, za katero je dejal, da je še zelo nekonkretna.

Ministrica Čalušić se je strinjala, da v Sloveniji potrebujemo dobro kmetijsko strategijo, a je menila, da je za to potreben čas. Dejala je, da so to zagotovo vedele tudi prejšnje vlade in dobro strategijo želele pripraviti, a da očitno to ni lahko...

S tem se zagotovo vsi strinjajo, saj je več kot očitno, da nobeni vladi doslej strategija ni (najbolje) uspelo, saj v nasprotnem primeru vsa naboljša podjetja ne bi tako hitro končala v tujih rokah in se redki "preživeli" ne bi stalno pritoževali...

Vir/Foto: Instore