Med njimi je tudi večina večjih trgovskih družb, prisotnih na slovenskem trgu. Te bi ob morebitni uvedbi sistema delovale kot glavni organizatorji prevzemnih mest za embalažo.
V trgovcu Lidl kavcijski sistem za embalažo pijač za enkratno uporabo vidijo kot "rešitev prihodnosti", med razlogi, zakaj so njegovi uvedbi naklonjeni, pa izpostavljajo mednarodne izkušnje, ki kažejo, da visoke okoljske cilje dosegajo predvsem tiste države, ki so se odločile za vpeljavo sistema. "V tem vidimo priložnost tako za trgovce kot proizvajalce pijač, da lahko visoke cilje dosegamo tudi v Sloveniji, očistimo okolje in se znebimo embalaže v njem," je ta teden na novinarski konferenci Združenja industrije pijač in drugih deležnikov dejala predstavnica podjetja.
Da uvedbo kavcijskega sistema podpirajo, so za STA potrdili v podjetju Spar Slovenija. Ob tem so spomnili, da lahko kupci v njihovih trgovinah že vrsto let v posebne avtomate za povratno embalažo oddajo prazne steklenice in pripadajoče zaboje. Vračilo povratnih steklenic pa omogočajo tudi tistim, ki nakupujejo v njihovi spletni trgovini. Med letoma 2021 in 2023 so zbrali več kot 8,3 milijona povratnih steklenic, so dodali.
Da podpirajo uvedbo takšnega sistema, ki bo "zagotavljal učinkovito zbiranje embalaže ob sodelovanju proizvajalcev in podjetij, ki se že sedaj ukvarjajo z zbiranjem in predelavo embalaže", pa so izpostavili v Tušu.
V podjetju Hofer so za STA zatrdili, da bodo glede kavcijskega sistema za embalažo pijač za enkratno uporabo delovali v skladu z zakonskimi predpisi države. Trenutno v okviru družbeno odgovorne iniciative Danes za jutri z različnimi ukrepi uresničujejo cilje trajnostnega projekta Embalaža na Hofer misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj. Kot so pojasnili, si želijo med drugim do konca leta 2025 celotno količino embalaže zmanjšati za 15 odstotkov, hkrati pa zagotoviti, da bo vsa uporabljena embalaža primerna za recikliranje, ponovno uporabo ali kompostiranje.
Nenaklonjeni vpeljavi kavcijskega sistema naj bi bili medtem v Mercatorju. "Po našem vedenju je le Mercator tisti, ki zaenkrat nasprotuje uvedbi kavcijskega sistema, vsi ostali se nagibajo k temu, da vidijo njegove prednosti," je ta teden na že omenjeni novinarski konferenci, na kateri je sodelovalo več deležnikov, dejala strokovna direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Petra Medved Djurašinović. S prošnjo za dodatna pojasnila se je na trgovsko družbo obrnila tudi STA, a odziva ni prejela.
Med vprašanji, ki ostajajo odprta, je tudi cena uvedbe kavcijskega sistema. V Zbornici komunalnega gospodarstva Slovenije, kjer nasprotujejo vpeljavi sistema, navajajo, da zdajšnji sistem ločenega ravnanja z odpadki stane 27 milijonov evrov na leto, uvedba kavcij pa bi stala 34 milijonov evrov. V Združenju industrije pijač in nevladni organizaciji Eko krog, ki je prav tako med zagovorniki kavcijskega sistema, zatrjujejo, da ta številka ne drži, saj zbornica v stroške vzpostavitve sistema šteje kavcije, ki pa se potrošnikom povrnejo. Po besedah Erike Oblak iz Eko kroga od zbornice prav tako ni pošteno, da daje "ocene, ki so privlečene za lase".
Predsednik združenja Marian Šefčovič je ob tem pojasnil, da bodo morali vzpostavitev sistema financirati proizvajalci pijač in trgovci, o konkretnih številkah pa zaenkrat, glede na to, da še ni sprejete zakonodaje, ne morejo govoriti. Glede višine kavcije je po njegovih besedah najbolj primerna tista, ki bi bila določena med deset in 15 centov za vrnjen kos embalaže pijače.
Po besedah Medved Djurašinović bo največji del začetne investicije uvedbe kavcijskega sistema na plečih proizvajalcev pijač in trgovcev, ki so lahko v dveh vlogah - poleg ponudnikov trgovskih storitev tudi v vlogi proizvajalcev pijač. "Če bi sistem vzpostavili na način, da bo neprofiten, bodo tudi trgovci, ki bodo glavni organizatorji prevzemnih mest, dobili povračilo določenega dela investicije v te avtomate," je dodala.
Na vprašanje, kdo bi v primeru vzpostavitve sistema prevzel vlogo upravljavca, je Šefčovič pojasnil, da so to odgovornost pripravljeni prevzeti proizvajalci pijač skupaj s trgovci. Podporniki sistema zagovarjajo tudi, da bi sistem po vzoru tistih, ki že obstajajo v Evropi, deloval nepridobitno. "To pomeni, da se ustanoviteljem ne deli dobička, ampak da se ga nameni v razvoj in inovacije sistema," je pojasnila Oblak.
Na ministrstvu za okolje so ta teden za STA pojasnili, da bodo v začetku junija organizirali posvet z vsemi deležniki, na katerem bodo "še enkrat predstavili vse razpoložljive podatke ter predočili vse argumente za in proti kavcijskemu sistemu". Dokončno odločitev glede njegove uvedbe pa bodo sprejeli po posvetu, so napovedali.
V združenju industrije pijač ocenjujejo, da bi od morebitnega sprejema zakonodaje, ki bi dala podlago uvedbi kavcijskega sistema, za to, da bi sistem zaživel tudi v praksi, potrebovali od 18 mesecev do dveh let. Po idealnem scenariju bi se lahko to zgodilo do začetka leta 2027.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
