Poznavalce je navdušila njena izjemna kondicija, ki jo je omogočila prijetna sestava kislin, kakršno je zaradi podnebnih sprememb v današnjih časih vse težje ohraniti.
Organizatorji so s tem opozorili na bogato tradicijo penin v Sloveniji, pa tudi na njeno dolgoživost. Izraz se je prvič pojavil leta 1852. Na dogodku se je strokovni vinski javnosti iz 6 držav predstavilo 20 vinarjev, mojstrsko delavnico t.i. masterclass sta vodila Robert Gorjak, vodja vinske šole Belvin in eden vodilnih slovenskih vinskih profesionalcev, in François Botton, enolog iz francoske Šampanje.
Poseben del progama je bilo doživetje v temi, degustacija prvega in edinega penečega vina na svetu, proizvedenega v popolni temi - Untouched by Light, Radgonske gorice. Dogodka se je udeležil tudi Alojz Filipič, šampanjski vitez, dolgoletni enolog Radgonskih goric, zaslužen, da se je pred dobrimi štirimi desetletji beseda penina ponovno uveljavila v slovenskem jeziku.
Člani Združenja vinorodna Štajerska so se uvodoma poklonili Vinku Mandlu, nekdanjemu direktorju Ptujske kleti, enemu izmed vodilnih pobudnikov povezovanja štajerskih vinarjev. Z njim je vinska scena izgubila izjemnega človeka in pozitivno gonilno silo.
Silvo Žižek, koordinator Združenja vinorodna Štajerska: “Združenje povezuje 28 vinogradnikov in vinarjev, skupaj obdelujemo 2000 ha vinogradov in letno pridelamo preko 9 milijonov vina. Člani smo enotnega mnenja, da je potencial vinorodnega okoliša potrebno predstaviti širši javnosti. S tem namenom enkrat letno pripravimo dogodek “Spoznaj vinorodni okoliš Štajerska Slovenija”. Letos smo ga posvetili peninam, izbira kraja dogodka je bila torej samoumevna: Gornja Radgona, slovenska zibelka penin.”
Božidar Grabovac, predsednik Združenja vinorodna Štajerska: “Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija je velik, ima močne igralce, znamenite lege in podokoliše, zato si zasluži še dodatno promocijo. Naš cilj je postaviti Štajersko na svetovni vinski zemljevid. Povezali smo se tudi z Regionalno razvojno agencijo Podravje, s sedežem v Mariboru, saj je vino vselej del kulture, turizma, tudi naravnih znamenitosti. Učinki delovanja združenja so pozitivni in vidini. Ko smo se vinarji lani udeležili enega največjih vinskih sejmov, Prowein v Nemčiji, se spomnim udeleženca, ki je prišel na stojnico in prvo vprašanje, ki ga je zastavil je bilo: “Is this Štajerska?” Pa ni bilo nobenih obeležij, samo blagovne znamke posameznih vinarjev. Skupna promocija torej deluje.”
Alojz Filipič, dolgoletni enolog Radgonskih goric: “Vinska kultura v Sloveniji napreduje. Penina je svečana pijača. Če smo včasih ob dobrodošlici še nazdravljali s slivovko, so danes penine obvezen aperativ. Napovedujem jih svetlo prihodnost! Štajerska je za penine med najbolj ugodnimi regijami v Sloveniji, saj se nahaja v geografski širine Šampanje. Analize francoskih šampanjcev kažejo, da imajo ph pod 3, tudi naše lege omogočajo več kislih komponent, ki se zelo pomembne za penino. Štajerske penine so na tekmovanjih dobro ocenjene.” V hecu pa Filipič doda tudi krajšo lekcijo o Šampaniji: “O njej morate vedeti samo tri stvari: imajo 33. 000 ha vinogradov, 3 sorte modri pinot (70 %), chardonnay (20 %), ostalo je pinot meunier ter tretjič, Francozi proizvedejo okoli 300 milijonov steklenic, od tega jih dve tretjini popijejo doma.
Dejstva o Vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija:
Med vini prevladujejo bela vina – rdečih je zgolj 10 odstotkov. V vzponu je modri pinot.
Najpomembnejši slogi so bela aromatična vina, peneča vina, predikatna vina.
Robert Gorjak, vodja vinske šole Belvin: “Penino prideluje okrog ducat članov Združenja, nekaterim le-ta pomeni dobrodošlo razširitev ponudbe, mariskateremu vinarju pa predstavlja tudi pomemben delež prihodkov.” Ne pozabimo, da iz Štajerske Slovenije izhaja prva slovenska penina, izdelana po klasični metodi. Že samo poimenovanje, penina, je čudovito! Slovenci se najbrž niti ne zavedamo, kako lep izraz imamo za naša peneča vina. In nastal je prav tu, v Gornji Radgoni.”
V Radgonskih goricah, ki se ponašajo z več kot 170-letno tradicijo in z ravno toliko let obstoja podjetja, že samo številke veliko povedo. Skozi čas je povpraševanje tako po mirnih kot penečih vinih raslo, podjetje se je nenehno razvijalo dalje, večalo in širilo vinograde, razvijalo nove artikle – kar le dodatno utrjuje dejstvo, da smo Slovenci zares »vinski« narod. “Segment prodaje penine oz. penečih vin nasploh konstantno raste. Na eni strani imamo bolj zahtevnega, »izobraženega« potrošnika, ki išče klasično metodo, brut okuse, izdelke konkretnejšega telesa in karakterja; na drugi strani imamo pa bolj splošnega potrošnika, ki si peneče vino privošči manjkrat, išče lahkotnejše okuse, ki so morebiti tudi bolj aromatični, tudi z nekoliko višjo sladkorno stopnjo.” Zaposlujejo 140 ljudi, imajo 500 ha vinogradov.
Mojstrska delavnica, ki sta jo vodila Francois Botton, enolog in glavni kreator Domaine Slapšak in Robert Gorjak, Belvin, je odgovarjala na vprašanje: Štajerska Slovenija, dežela penin? Udeleženci so okušali 12 različnih penin proizvajalcev Zlati grič, Jarc, Puklavec, Gaube, Radgonske gorice, Valdhuber, DveriPax. Vrhunec pa je bila zagotovo penina Radgonske gorice, letnik 1979. Dogodek je sklenila večerja v Bistro RG, ki so jo spremljala izbrana vina članov združenja.
Da so nam štajerske penine lahko v ponos, govori tudi dejstvo, da je v sklopu najpomembnejšega vinskega ocenjevanja, londonskega Decanter World Wine Awards lani od 27 nagrajenih slovenskih penin, polovica (13) iz Štajerske.
Člani Združenje vinorodna Štajerska napovedujejo že svoj četrti dogodek, ki bo prihodnje leto v Ormožu.
O organizatorju
Združenje štajerskih vinarjev, Združenje vinorodna Štajerska, deluje s ciljem uveljaviti vinorodni okoliš Štajerska Slovenija in ga postaviti na svetovni vinski zemljevid, zato so prihodnji teden v svojo regijo povabili priznane novinarje, vinske pisce in kritike iz osmih držav ter jim pripravili dvodnevno študijsko turo. Več: https://vinorodna-stajerska.si/
Člani Združenja vinorodna Štajerska (28) so: Albina Frešer, Domačija Brodnjak Tine Brodnjak, Dveri Pax D.O.O., Herga D.O.O. Pe Mihalovci Hiša Joannes Boštjan Protner Klet Maro Kobal Wine Estate D.O.O. Kogl Meum Winery, Jurij Brumec, Ptujska Klet Vinarstvo D.O.O. Puklavec Family Wines D.O.O. Radgonske Gorice D.O.O. Sanctum Statera Wine Estate Steyer Vina, Steyer Danilo Toplak Marko, Winery Toplak Turizem-Vino, Kmetija Ratek, Valdhuber Bogomir, Verus Vinogradi D.O.O., Vina Fleisinger Vina Hlade Vina Jarc Vina Plateis - Beno Puntar Vino Gaube, Alojzij Gaube Vino Krajnc Vino Kušter Vino Leber Zlati Grič D.O.O.
Dodatne informacije
Tonja Blatnik, iUFC – Insititute for Universal Future Communications,
M: 041 391 161, tonja.blatnik@iufc.si
Foto: Ciril Ambrož
