Ob tem je predstavil pobudo, da bi čebelarji za vsak panj od države prejeli deset evrov, za kar bi potrebovali med 1,5 do dva milijona evrov.
Kot je v današnji izjavi za medije izpostavil Boštjan Noč, je svetovni dan čebel, ki so ga Združeni narodi na pobudo Slovenije razglasili leta 2017, eden najbolj prepoznavnih dni v okviru organizacije. "Zakaj? Ker se svet zaveda, da je vsaka tretja žlica hrane odvisna od čebel in drugih opraševalcev ter da je treba v teh podnebnih spremembah poskrbeti za čebele," je poudaril.
V Sloveniji po njegovih besedah "znamo ceniti čebele, čebelarstvo je način življenja, kar nam je priznal Unesco, ki je slovensko čebelarstvo razglasil kot nesnovno kulturno dediščino".
V državi je trenutno okoli 12.000 čebelarjev z 200.000 čebeljimi družinami. V zadnjih letih jim, tako Noč, narava ni bila naklonjena, saj je bila pridelava medu slaba. Podobna je tudi ocena po prvi tretjini letošnje sezone. Zelo zgodnja pomlad in nestanovitno vreme sta čebelarjem vzela več kot polovico pridelka akacijevega medu, je izpostavil Noč in dodal, da zaenkrat "velikega zadovoljstva ni". V prihodnjih tednih čebelarji čakajo na cvetenje lipe, kostanja in gozdnega medu, hkrati pa upajo na ugodne vremenske razmere.
Noč je danes predstavil sklepa, ki ju je soglasno sprejel občni zbor Čebelarske zveze Slovenije in so ju že predstavili predstavnikom oblasti. Čebelarji predlagajo, da bi država vsakemu čebelarju za vsak panj, za opraševalni servis, ki ga delajo čebele, namenila deset evrov. Obenem pozivajo k sprejemu zakonodaje, ki bo zagotovila zakonsko podlago za to, da bodo lahko čebelarji, ki od dejavnosti živijo, ob slabih letinah upravičeni do prejema finančne pomoči.
"Obljuba je, da bo ministrstvo za kmetijstvo v letošnjem letu to naredilo in da to zakonodajo končno dobimo, s tem pa bodo imeli tisti čebelarji, ki od tega živijo, bolj predvidljivo okolje," je navedel Noč, ki pri tem pogreša aktivnejšo vlogo pristojnega ministrstva.
Država bo morala zakonske podlage zagotoviti tudi v primeru prve pobude. "Verjamemo, da v letošnjem letu jeseni te zakonske podlage izborimo v evropskem prostoru ter da leta 2025 država ta sredstva nameni v proračun. Tukaj govorimo nekje med 1,5 do dva milijona, če bi dali za vse slovenske čebelarje, za vsak panj," je izpostavil.
Noč, ki je predsednik pred meseci ustanovljene Evropske čebelarske zveze, je opozoril na nekatere aktualne probleme, s katerimi se srečujejo čebelarji na evropski ravni.
Med temi se kot največji problem pojavlja ponarejen med. Po podatkih Evropske komisije je skoraj 50 odstotkov medu ponarejenega. "To je sladkorni sirup z dodanimi raznimi dišavami, ki v bistvu še bolj diši, pa še bolj je sladek, ampak nima pa nobenega učinka za ljudi," je poudaril.
V luči tega je napovedal, da je prva naloga evropske zveze urediti zakonodajo, da se ponarejeni med ne bo znašel na trgovskih policah. V zvezi pozivajo tudi k sprejetju dogovora o enotni metodi za odkrivanje ponaredkov na evropski ravni.
Na potvorbe medu so ob današnjem svetovnem dnevu čebel opozorili tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Zadnje uradno vzorčenje medu uprave za varno hrano iz leta 2023 je pokazalo neskladnosti pri šestih od 25 analiziranih vzorcev, od teh je bilo poreklo petih "mešanica medu iz EU in medu, ki ni iz EU", eden pa je bil slovenskega porekla. Sporna je bila prisotnost tujih sladkorjev ali markerjev sirupov, vzorci so bili umaknjeni februarja letos tudi umaknjeni s trga, so navedli.
| V trgovcu Hofer so ob svetovnem dnevu čebel v okviru projekta Skrbimo za medeno prihodnost med kupce ponovno razdelili 100.000 vrečk sončnic. V zadnjih desetih letih, odkar sodelujejo s slovensko čebelarsko zvezo, so skupaj razdelili 710.000 vrečk s semeni medovitih rastlin, sodelovali pri obnovi gozda na Krasu, v raziskovalnem čebelnjaku pa pridelali 520 kilogramov gozdnega in 40 kilogramov cvetličnega medu ter podpirali šolske čebelarske krožke po Sloveniji. |
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
