EU: Kmetijski ministri o povečanju samooskrbe z beljakovinskimi rastlinami

Svetovne

09.04.2024

Kmetijski ministri EU so na neuradnem srečanju, ki je potekalo v belgijskem Gentu, razpravljali o povečanju samooskrbe EU z beljakovinskimi rastlinami ob upoštevanju vidikov trajnosti.

Slovenijo je na dogodku zastopal državni sekretar na ministru za kmetijstvo Blaž Germšek, ki se je zavzel za določitev ciljev na evropski ravni.

Državni sekretar je v uvodnem nagovoru izpostavil, da gre pri tej razpravi za širše vprašanje, kakšen prehranski sistem si v prihodnje želimo v EU, zato mora biti razprava o tem celovita, so njegove besede povzeli na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po Germškovih besedah je treba pri tem upoštevati celotno verigo "od vil do vilic", vključno s povpraševanjem, ki lahko močno vpliva na spremembe v proizvodnji. Pregled oskrbe Evrope z beljakovinami in določitev ciljev na evropski ravni sta ključna, pri čemer je treba upoštevati proizvodne potenciale, kot so naravni pogoji in razpoložljivost kmetijskih zemljišč, okoljsko-podnebni vidiki in družbena vprašanja.

Pri pregledu oskrbe EU z beljakovinami in določitvi ciljev na ravni EU bi moral biti po Germškovih besedah poudarek na določitvi ciljev glede želenega zmanjšanja uvoza beljakovin v EU, povečanja lokalne proizvodnje rastlinskih beljakovin in upoštevanja trendov potrošniškega povpraševanja ter na deležu raziskav in drugih javnih sredstev za ta namen.

Pri spodbujanju diverzifikacije beljakovin sta po oceni državnega sekretarja potrebna celosten pristop in usklajevanje več evropskih politik. Skupna kmetijska politika je sicer močen mehanizem, vendar gre tu za vprašanje, ki presega te okvire, je dejal.

"Zunanja trgovinska politika EU lahko postavi enake pogoje za proizvajalce EU in izven EU, medtem ko lahko skupna kmetijska politika okrepi proizvodnjo rastlinskih beljakovin prek proizvodno vezanih plačil in celotne zelene arhitekture strateških načrtov," je izpostavil državni sekretar.

Pozornost je treba po njegovem mnenju nameniti tudi sinergijam z industrijsko politiko in pametno specializacijo ter zapolniti vrzeli v znanju s podporo evropske raziskovalne politike. Hkrati je treba zagotoviti, da se to znanje dejansko prenese do kmeta. Pomembno je tudi usklajevanje politik o preglednosti označevanja, zaščiti potrošnikov in zdravju, da potrošniki prepoznajo dodano vrednost tovrstne proizvodnje v EU.

Vir: Sta
Foto: Instore