V medletni primerjavi je bil manjši tudi pridelek pšenice, letina koruza pa se je povečala, je danes sporočil državni statistični urad.
Pšenico so lani posejali na nekoliko večji površini, kar pa ni pomenilo večjega skupnega pridelka. t. V povprečju so poželi 5,1 tone pšeničnega zrnja na hektar, kar je bilo za osem odstotkov manj kot v letu pred tem in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let.
Površina, namenjena pridelavi koruze za zrnje, se je po pojasnilih statistikov lani povečala za šest odstotkov ter bila največja po letu 2004. V povprečju so poželi 8,8 tone koruznega zrnja na hektar, kar je tretjino več kot predlani in primerljivo z desetletnim povprečjem.
Za četrtino večji je bil tudi pridelek silažne koruze, ki je rasla na podobno veliki površini kot v letu 2022. V povprečju so poželi 39,9 tone silažne koruze na hektar, kar pa je bilo za osem odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.
V medletni primerjavi je nekoliko slabše obrodil ječmen, ki je bil sicer posejan na približno enaki površini kot v letu pred tem. Povprečni pridelek je znašal 4,6 tone na hektar oz. za osem odstotkov manj, v primerjavi z desetletnim povprečjem pa je bil manjši za pet odstotkov.
Največja od začetka spremljanja podatkov pa je bila površina, na kateri je rasla soja. Njen povprečni pridelek je bil 2,6 tone na hektar, kar je za 15 odstotkov več kot v letu 2022 in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let.
Na najmanjši površini od leta 2001 pa so lani pridelovali buče za olje. Povprečni pridelek je bil 0,4 tone bučnega zrnja na hektar, kar je bilo za petino manj kot v letu 2022 in najnižje po letu 1991.
V lanskem letu se je znižal tudi obseg površine za setev oljne ogrščice in repice. Povprečni pridelek je znašal 2,6 tone na hektar, kar je primerljivo z letom 2022, a hkrati za štiri odstotke manj od povprečja zadnjih desetih let.
Na največji površini od leta 1991 so lani posejali trave, travne mešanice, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice. Povprečni pridelek je bil 5,9 tone na hektar, kar je za 40 odstotkov več kot v letu 2022, a za pet odstotkov manj od desetletnega povprečja.
Povprečni pridelek detelje in lucerne, ki sta bili posejani na podobno veliki površini kot leto prej, je lani dosegel 6,1 tone na hektar, kar je v medletni primerjavi za 35 odstotkov več in primerljivo z desetletnim povprečjem.
Spomladanska pozeba in intenzivne padavine pa so lani oklestile letino sadja. Obseg intenzivnih nasadov jablan, ki se zmanjšuje že od leta 2011, se je lani znova skrčil. Sadjarji so skupaj pridelali 30.600 ton jabolk, kar je za 45 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Manjši pridelek od tega so statistiki v zadnjih desetih letih zaznali le v letih 2017 in 2021.
Sadjarji pa so lani pridelali več kot 2300 ton hrušk oz. v povprečju 11 ton na hektar površin. V primerjavi z letom 2022 je bil pridelek za petino manjši, za prav tako pa tudi manjši od povprečja v zadnjem desetletju.
Površina oljčnikov se povečuje od leta 2013, lani se je povečala za približno 50 hektarjev. Povprečni pridelek je znašal 0,8 tone na hektar, kar je za polovico manj kot v letu 2022 in za prav toliko manj od povprečja zadnjih desetih let.
Večina sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodila slabo. Z ene jablane so pobrali povprečno 8,3 kilograma jabolk, kar je zgolj četrtina povprečnega pridelka v zadnjem desetletju. Po navedbah statistikov gre za drugi najmanjši pridelek po letu 1991.
Podobno stanje je bilo tudi pri hruškah, kjer je povprečni pridelek znašal 5,4 kilograma na drevo, kar je le petina pridelka v primerjavi z letom prej in prav tako petina doseženega povprečnega pridelka zadnjih desetih let.
Podpovprečna je bila tudi lanska letina grozdja v slovenskih vinogradih. Vinogradniki so pridelali skoraj 55.000 ton belega grozdja, kar je medletno za tri odstotke manj. V povprečju so pridelali 5,5 tone grozdja na hektar, kar je za 15 odstotkov manj v primerjavi z desetletnim povprečjem.
Vinogradniki so skupno pobrali za 23.600 ton grozdja rdečih sort oz. za šest odstotkov manj kot v letu 2022. V povprečju so pridelali 5,3 tone grozdja na hektar površin, kar je za 15 odstotkov manj, kot je povprečje zadnjega desetletja.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
