Je pa to še vedno 14 odstotkov manj kot v 2022, je razvidno iz danes objavljenih nerevidiranih lanskih rezultatov skupine novomeškega farmacevta. Matični družbi je dobiček padel za 15 odstotkov na 294,5 milijona evrov.
Skupna prodaja skupine Krka, ki največji del prodaje ustvari v regiji srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, je lani dosegla nekaj manj kot 1,81 milijarde evrov oz. pet odstotkov več kot v 2022. Od tega je na prihodke iz pogodb s kupci izdelkov in storitev odpadlo skoraj 1,80 milijarde evrov, kar je prav tako petodstotna rast glede na predlani. Matična družba Krka je medtem prihodke od prodaje povečala za osem odstotkov na 1,67 milijarde evrov.
Rast prodaje je Krkina skupina ustvarila na večini prodajnih trgov. Izjema je bila vzhodna Evropa kot strukturno najpomembnejši trg, kjer je prodaja nazadovala za pet odstotkov na skoraj 594 milijonov evrov.
V Rusiji kot glavnem tujem trgu je Krka prodala za 346,8 milijona evrov izdelkov, kar je bilo 10 odstotkov manj kot v 2022. Prodaja, izražena v rubljih, je bila sicer za 15 odstotkov večja kot predlani, količinska rast pa je bila sedemodstotna.
Padec prodaje, izražene v evrih, je tako posledica precejšnje depreciacije rublja v luči posledic ruske agresije na Ukrajino. Ravno zaradi tega v Krki posebno pozornost namenjajo obvladovanju tveganja ruskega rublja. V Ukrajini je medtem Krka prodala za 83,4 milijona evrov izdelkov, kar je 12 odstotkov manj kot leto pred tem.
V Sloveniji, kjer okoli 40 odstotkov prihodkov predstavlja še zdraviliška družba Terme Krka, je medtem prodaja narasla za 10 odstotkov na skoraj 114 milijonov evrov, v jugovzhodni Evropi z Romunijo in Hrvaško v ospredju za 11 odstotkov na nekaj nad 249 milijonov evrov, v srednji Evropi, kjer je glavni trg Poljska, za devet odstotkov na 397,1 milijona evrov, v zahodni Evropi z Nemčijo kot najpomembnejšim tržiščem pa za 13 odstotkov na 369,6 milijona evrov.
Skupina Krka sicer v zadnjih petih letih beleži stalno rast prodaje. Povprečna letna stopnja količinske rasti prodaje od 2019 je bila tako 4,2-odstotna, povprečna letna stopnja vrednostne rasti prodaje pa 6,3-odstotna. Kljub lanskemu padcu čistega dobička je bila povprečna letna stopnja rasti čistega dobička v zadnjem petletnem obdobju 12,5-odstotna.
Predsednik uprave Krke Jože Colarič je ob objavi nerevidiraneih rezultatov ponovil januarske ocene, da je skupina poslovala uspešno in v skladu s pričakovanji. Izpostavil je po njegovih besedah rekorden dobiček iz poslovanja z amortizacijo (EBITDA), ki se je zvišal za tri odstotke na 504,2 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je bil medtem s 399,6 milijona evrov za dva milijona evrov višji od januarskih ocen in za pet odstotkov višji kot v 2022.
Nižja kot v 2022 sta bila medtem EBITDA in EBIT v matični družbi Krka. Prvi je nazadoval za devet odstotkov na 402,5 milijona evrov, drugi pa za 10 odstotkov na 322,3 milijona evrov. Čisti dobiček obvladujoče družbe skupine je nazadoval za 15 odstotkov na 294,5 milijona evrov.
"Zadovoljni smo, da smo kljub zahtevnim razmeram nadaljevali dolgoletno stabilno poslovno in trajnostno rast, da smo prepoznali številne priložnosti ter jih z odzivnostjo in hitrim prilagajanjem uspešno izkoristili. S Krkinimi izdelki se v več kot 70 državah po svetu zdravi že več kot 100 milijonov ljudi. Verjamemo, da bomo uspešno poslovali tudi v prihodnje," je še zapisal Colarič.
V skupini Krka, kjer so ponudbo lani povečali s 14 novimi izdelki in končali 698 registracijskih postopkov, so lani investirali za 131,9 milijona evrov, od tega je 111,8 milijona evrov odpadlo na obvladujočo družbo Krka. Naložbe so bile porazdeljene na vse glavne lokacije v Sloveniji in tudi v Jastrebarskem tik čez mejo na Hrvaškem.
V Krškem, kjer Krka načrtuje svojo največjo naložbo, to je na več kot 160 milijonov evrov ocenjeno gradnjo tovarne Sinteza 2, Kemijsko-analitskega centra, skladišča tekočih surovin in čistilne naprave, so na podlagi projektne dokumentacije in presoje vplivov na okolje pridobili integralno gradbeno dovoljenje, a je ob določenih izrazih nezadovoljstva v lokalnem okolju in med okoljevarstveniki prišlo do nekaterih zapletov.
Zaradi tožbe ene od okoljevarstvenih organizacij in sodbe sodišča še vedno traja ločen postopek pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenje in dovoljenja Seveso. Konec leta 2023 so tako začeli gradnjo čistilne naprave, gradnjo drugih objektov pa bodo za nekaj let zamaknili.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
