V drugi polovici leta naj bi se zmanjšala tudi prireja ovac in koz, medtem ko naj bi se prireja prašičev zmanjšala v zadnjem letošnjem četrtletju, je ta teden objavil Eurostat.
Prireja ovac naj bi se zmanjšala za sedem odstotkov na 15,6 milijona glav, prireja koz pa za devet odstotkov na 2,4 milijona glav. Glede prireje prašičev statistiki napovedujejo, da se bo v zadnjem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim četrtletjem leta 2023 zmanjšala za odstotek na 57,7 milijona glav.
Francija bo po napovedih statistikov v drugi polovici leta 2024 ostala največja proizvajalka govejega mesa s prirejo 2,7 milijona glav, pred Nemčijo (2,0 milijona), Španijo (1,3 milijona) in Irsko (1,0 milijona). Najmanjšo prirejo naj bi imele Malta (2000), Ciper (10.000) in Luksemburg (32.000). Prireja v Sloveniji naj bi bila 57.280 glav.
Glede prireje prašičev naj bi imela v zadnjem četrtletju letošnjega leta s 13,6 milijona glav prašičev vodilno mesto Španija pred Nemčijo (8,8 milijona glav) in Dansko (7,3 milijona glav). Na drugi strani naj bi imeli najmanjšo prirejo prašičev Luksemburg z 12.000 glavami, Malta s 14.000 glavami in Slovenija s 74.000 glavami prašičev.
Med državami EU, ki so sporočile podatke o ovcah, naj bi največ ovčjega mesa v drugi polovici leta 2024 prav tako pridelala Španija z bruto domačo prirejo več kot 4,5 milijona glav ovac, sledita ji Romunija (2,6 milijona) in Grčija (2,1 milijona).
Med državami EU, ki poročajo o številu koz, se predvideva, da bo imela vodilna proizvajalka kozjega mesa v EU Grčija v drugi polovici letošnjega leta bruto domačo prirejo enega milijona koz. Španska prireja naj bi bila 0,5 milijona glav, romunska pa 0,4 milijona glav.
Eurostat bruto domačo prirejo definira kot število zaklanih goved, prašičev, ovac in koz s pribitkom salda trgovine z živimi živalmi teh vrst v EU in zunanje trgovine z živalmi teh vrst. Bruto domača prireja tako pomeni preskrbo države z govedom, prašiči, ovcami in kozami.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
