Perutnina Ptuj je v minulem letu beležila pomembno rast proizvodnje in prihodkov. Ti so presegli 500 milijonov evrov, ob tem pa je podjetje beležilo tudi visok dobiček.
Od leta 2019, odkar je na čelu sedanja uprava in je skupina v lasti ukrajinskega holdinga MHP, ptujska skupina po besedah Šišića precej raste, krepi finančno moč in spreminja miselnost.
"Zelo smo zadovoljni z lastniki, ki v petih letih niso zase vzeli niti evra dividende, tako da smo lahko vse pridelane dobičke reinvestirali v skupino," je dejal Enver Šišić (desno na fotografiji, levo je David Visenjak, direktor za trženje v Skupini Perutnina Ptuj) in dodal, da so v tem času za različne naložbe namenili okoli 160 milijonov evrov.
Samo lani so zanje na ravni skupine porabili 54 milijonov evrov, od tega polovico v Sloveniji. S tem želijo zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje konkurenčni na različnih trgih, poleg Slovenije zlasti na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini, kjer so prisotni z lastno proizvodnjo. Trenutno so tik pred vstopom na albanski trg z naložbo v največjega perutninarja v tej državi.
Če so leta 2018 na ravni celotne skupine prodali za okoli 80.000 ton piščančjega mesa in izdelkov, so lani količino povišali že na 132.000 ton. Podobno veja tudi za EBITDA, ki je pred petimi leti znašal okoli 30 milijonov, leta 2023 pa 90 milijoni evrov. Pomembno rastejo tudi prihodki ptujske skupine, ki so lani znašali 504 milijone evrov, še šest let nazaj pa 200 milijonov evrov.
Uprava pod vodstvom Šišića želi prihodke do leta 2027, do katerega je izdelan njihov strateški načrt, povečati na milijardo. Rasti nameravajo organsko in s prevzemi. Med slednjimi je najbližji prevzem v Albaniji, kjer čakajo na odločitev varuha konkurence, si pa prvi mož Perutnine v prihodnosti želi tudi naložbe v Avstriji.
"S tem ne bomo več le regionalni igralec, pač pa pomemben igralec tudi na evropskem trgu. Perspektive v tem kontekstu so svetle. Imamo podporo lastnikov in finančno moči, pa tudi ljudi, ki so to sposobni izpeljati," je dejal Šišić.
Ob tem pa je prvi mož ptujske skupine še dejal, da si bo kot svoj osebni dosežek štel, ko bodo delavci Perutnine plačani vsaj 15 do 20 odstotkov boljše od povprečja v slovenski živilski industriji. Šišić verjame, da jim to lahko uspe že do leta 2027.
| Nori na Poli že 50 let, praznovanje abrahama tudi z muzejem Perutnina Ptuj je s prvo piščančjo posebno klobaso stopila na trg leta 1974, kar je bila za tisti čas prava inovacija. Bila je zraven mnogoterih mejnikov, ki so zaznamovali naša življenja od sedemdesetih let in vse do danes, letos pa praznuje izjemnih 50 let. Današnja novinarska konfernca je bila nekakšen omaž in praznovanje abrahama, ki bo potekalo še vse leto tudi z otvoritvijo muzeja. |
Celotna skupina trenutno zaposluje 4672 ljudi, od tega 2442 v Sloveniji. Tudi na tem področju rastejo vsako leto, pri tem pa se, kot številni drugi, soočajo z velikimi izzivi glede pridobivanja kadra. Kot je dejal Šišić, v Sloveniji delavcev praktično ni več na voljo, kar velja tako pri proizvodnji kot tudi pri zagotavljanju strokovnega kadra.
"Razmere so že podobne tudi v Srbiji in na Hrvaškem. V naši klavnici na Hrvaškem trenutno dela okoli 200 ljudi iz Nepala. V Sloveniji se trenutno še lahko zanesemo na izkušene domače delavce in nekaj tistih iz držav nekdanje Jugoslavije, a to ne bo več dolgo mogoče," je opozoril Šišić in dodal, da je njihova skupina že davno presegla domače ptujsko okolje.
Predsednik uprave Perutnine je dejal, da tudi zato skušajo čim več denarja vložiti v avtomatizacijo proizvodnje, sicer pa v skupini potekajo tudi razmisleki o pomembnih organizacijskih spremembah. Napovedal je preoblikovanje v holding, ki bo imel pod svojim okriljem družbe sedanje skupine, med njimi tudi slovenske družbe, ki predstavlja 40 odstotkov vseh njihovih poslovnih aktivnosti ter več kot polovico njihovih izvoznih aktivnosti.
Pri tem je zagotovil, da bo menedžment slovenskega podjetja še naprej delal na sedežu podjetja na Ptuju, kje bo sedela uprava holdinga, torej kakšnih 20 ljudi, ki bodo upravljali z generalno strategijo in investicijami, pa še ni odločeno. "Lahko sedijo na Dunaju, v Zagrebu ali Ljubljani. To je odvisno predvsem od komunikacijskih in drugih prednosti, a to za samo Slovenijo ne spremeni ničesar," je dejal Šišić.
Vir: Sta
Foto: Instore
