A hkrati ima - podatki so sicer za 2018 - daleč največji delež zaposlenih v EU, ki prejmejo manj kot 105 odstotkov minimalne plače, je razvidno iz podatkov evropskega statističnega urada Eurostat.
Eurostat je nedavno objavil izračun deležev prejemnikov plač, nižjih od 105 odstotkov minimalne plače, a se podatki nanašajo na leto 2018. Povsem na vrhu lestvice EU se je znašla Slovenija, kjer manj od 105 odstotkov minimalne plače prejme 15,2 odstotka prebivalcev. Glede na to, da rast minimalne plače v Sloveniji ves čas prehiteva rast preostalih plač, je ta delež danes zelo verjetno še večji.
Sloveniji po podatkih iz leta 2018 sledita Bolgarija (14,1 odstotka) in Romunija (13,3 odstotka). Več kot deset odstotkov ta delež znaša še na Poljskem (12,1 odstotka) in v Franciji (11,6 odstotka).
Na drugi strani pa je ta delež najmanjši v Španiji (0,8 odstotka), Belgiji (0,9 odstotka), na Malti (1,8 odstotka), Češki (1,3 odstotka) in v Estoniji (3,6 odstotka).
Minister za delo Luka Mesec je sicer minimalno plačo v Sloveniji za letos zvišal s 1203 evrov na 1254 evrov bruto, s tem pa je država po njeni višini v EU na osmem mestu. Visoko na lestvici je že nekaj let, na osmem mestu pa se drži od leta 2021.
Najvišjo minimalno plačo v EU so januarja prejeli zaposleni v Luksemburgu, 2571 evrov bruto, najnižjo pa v Bolgariji, 477 evrov.
Slovenija osmo mesto zaseda tudi po višini minimalne plače, merjene s standardom kupne moči (PPS). Po preračunu z upoštevanjem ravni cen v posamezni državi je bila minimalna plača januarja pri nas pri 1408 PPS.
Najvišja je bila v Nemčiji (1883 PPS), Luksemburgu (1877 PPS), na Nizozemskem (1778 PPS) in v Belgiji (1729 PPS). Najnižje minimalne plače, merjene s standardom kupne moči, pa imajo v Bolgariji (816 PPS), Latviji (823 PPS) in Estoniji (840 PPS).
V sedemindvajseterici ima uzakonjeno minimalno plačo 22 držav, v Avstriji, na Danskem, Finskem, Švedskem in v Italiji pa sindikati in delodajalci najnižja plačila za delo dorečejo v kolektivnih pogajanjih.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
