POBEGAJLO: Krofi so prišli k nam z dunajskega dvora

INTERVJU

Slovenija

07.02.2024.

Fedja Pobegajlo iz Turistično gostinske zbornice Slovenije, je eden najbolj zaslužnih za izbor naj krofa v Sloveniji, ki so ga pripravili že četrtič. Z direktorjem TGZS smo se pogovarjali ob izboru Naj krofa 2024.

Kot ste sporočili iz Turistično gostinske zbornice Slovenije ta izbor pripravljate četrtič, kako pa se je vse skupaj sploh začelo?

Ko smo pred tremi leti to akcijo izpeljali prvič, je bil čas korone, ko je bil turizem zaprt in pogovarjali smo se na zbornici, če naredimo kaj takega, tedaj tudi zaradi optimizma. Srečko Koklič se je spomnil, da bi mogoče lahko krofe ocenjevali v pustnem obdobju in jih dobili kar po pošti, kar je šla potem sodelavka Rebeka (op.p.Mežan) preveriti, če je sploh možno. In je bilo. Zdaj smo se odločili za dve katerogiiji izbora, za Naj klasični krof in Naj inovativni krof. 

Znani etnolog, Janez Bogataj pravi, da je marelični dodatek za krofe najboljši. Se strinjate z njegovim mnenjem?

Profesor Bogataj bo z nami jutri (pogovarjali smo se v torek op.p.) pred razglasitvijo rezultatov v studiu TV Slovenije, saj z njim sodelujemo vsako leto in ker stvari razloži iz strokovnega oz.etnološkega vidka, bo lahko povedal spet kaj tudi o tem kako vidi krofe in bo širši javnosti povedal več tudi tokrat.

Marelični ali katerikoli drug, krof ima v Sloveniji veliko tradicijo, to je dejstvo?

Seveda. Znano je, da so prišli krofi, ki jih res še največkrat polnimo z marelično marmelado, k nam z dunajskega dvora in da so bili včasih precej večji, saj se je veliko več delalo fizično na kmetijih in poljih in so potrebovali za moč večje količine hrane. Sedaj je polnjenje in oblikovanje krofov doseglo veliko sprememb in zato smo tudi uvedli kategorijo izbora v inovativnosti krofov.

Lepo je, da se je krof obdržal toliko časa in je postal nakako naša tradicionalna jed, ki je tudi trajnostno naravnana, kajne?

Seveda. Krof je vsekakor s sodobnim pogledom na živila in hrano, kar je toliko bolj pomembno za naš izbor. Poleg tega se nam zdi pomembno, da se držimo teh naravnih izročil in dediščine in jih negujemo tudi na tak način, da izbiramo najboljše. Vedno večje pa je tudi povpraševanje po teh in podobnih vsebinah s strani gostov in turistov in zato se akcija: "Naj krof", lepo uveljavlja.

Članica komisije Urška Strnad s Trojan nam je rekla za velik interes za krofe z Madžarske in da imajo borovničevega stalno med najbolj prodajanimi krofi že dolga leta. Ali  od sosednjih držav mogoče krofe poznajo tudi Italijani, ki so znani po karnevalih in pustnih norčijah?  

Za Italijane mi ni znano, da bi imeli krofe za priljubljene in tradicionalne, bolj seveda prednjačijo njihovi panettone in podobna živila. Krof je bolj značilnost krajev iz bivše avstrijske monarhije, predvsem v pustnih časih.

Kaj pa zamejski Slovenci v ZDA, kjer so ravno pred dnevi spet pripravili  kurentovanje v Clevelandu, ali vam je mogoče znano, če tam tudi gojijo spomin in kulturo priprave krofov?

Ne, ni mi znano, vemo pa, da so v ZDA znani po njihovih značilni "donatih", k so podobni našim krofom, a ne vem koliko tradicije priprave  krofov je ostalo tam pri naših ljudeh. Lahko pa povem, da smo pri tem tekmovanju že imeli prijavo iz zamejstva, ne sicer še iz ZDA (smeh).  

Ocenjujete približno 30 prijavljenih krofov in odločitev ne bo lahka, bo pa vsekakor okusno.

Seveda. Odziv je velik in to nas veseli. Lani je bilo zanimivo, da je zmagal Dom starejših občanov Novo mesto, letos je bilo veliko prijav mladih. 

Težko delo za komisijo

Pri ocenjevanju, ki so ga opravili včeraj, so upoštevali videz in splošni vtis izdelka, pravilno obdelavo testa, stopnjo cvrtja, polnilo ter okus. Komisijo so sestavljali: predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj,  priznana slaščičarska mojstrica in predavateljica na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana Alenka Kodele ter vodja gostinstva v Gostinskem podjetju Trojane Urška Strnad.