Kot pravijo, si želijo neposredno povezavo med pridelavo, predelavo in porabo, tudi z gostinstvom in javnimi zavodi, zato so minuli teden pripravili prvo srečanje z njimi. Aktivnosti društva dopolnjuje tudi novoustanovljena zadruga.
Rodna Grüda trenutno šteje okrog 30 članov, vodi pa jo nekdanji koordinator za ekološko kmetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Alojz Topolovec, tudi sam ekološki kmetovalec. Kot je povedal novinarjem, želijo med drugim razvijati deficitarne produkte in ekološko prašičerejo ter ozaveščati o zdravi ekološki prehrani.
Radi bi se izognili trgovskim verigam in posredništvu. Prilagajali se bodo potrebam trga in stremeli, da bi čim več pridelkov in izdelkov prodali v lokalnem okolju in s tem prispevali k čim manjšemu ogljičnemu odtisu, je dodal Topolovec.
Na prvem občnem zboru Rodne Grüde so se konec lanskega leta dogovorili za redna srečanja z različnimi skupinami uporabnikov. Prejšnji teden so tako pripravili prvo srečanje, na katerega so se med drugimi odzvali kuharski šef Bine Volčič, lastnika Lovskega doma v Lendavi in vodja restavracije v RIS Dvorcu Rakičan. Kot je povedal Topolovec, so govorili o potrebah gostinskih lokalov po ekoloških živilih. "Gostinci imajo namen pripravljati vsaj en ekološki obrok dnevno," je dejal.
V društvu so zaenkrat usmerjeni na manjše uporabnike, tudi vrtce in šole, pozneje bi se skušali povezati z domovi za starejše. Kot je poudaril Topolovec, pomurski ekološki kmetovalci obdelujejo dovolj površin, da bi lahko na njih pridelali dovolj pridelkov za sestavo kakovostnega ekološkega obroka.
V Pomurju je trenutno od okrog 5600 kmetij, od tega okrog 200 ekoloških. Te obdelujejo približno 2400 hektarjev kmetijskih zemljišč. Je pa regija posebnost v državi, opozarja direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun. Medtem ko je v preostalem delu Slovenije v ekološkem kmetijstvu okrog 80 odstotkov travniških površin in preostalih 20 poljedelskih, je v Pomurju obratno. "Kar 80 odstotkov je njivskih površin, preostalih 20 je travništva, nekaj je intenzivnih nasadov in zelenjadarstva," je navedel.
Za uspešnejšo prodajo, skupno trženje in promocijo izdelkov so pomurski ekološki kmetovalci ustanovili tudi zadrugo. Njen predsednik Igor Paldauf ocenjuje, da vedno več ljudi posega po ekološki prehrani. "Ekološka hrana je morda res malenkost dražja, ampak je bolj kakovostna z več hranilne vrednosti, torej je potrošniki pojedo manj in se vseeno nasitijo," je dejal.
V društvu Rodna Grüda dajejo poseben poudarek tudi biodinamičnemu kmetijstvu. Povezali se bodo s sorodnimi društvi v Pomurju in se včlanili v Zvezo društev ekoloških kmetovalcev Slovenije. Načrtujejo pripravo festivala ekološkega kmetijstva, razmišljajo o povezovanju s predelovalno industrijo, v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Murska Sobota pripravljajo projekt s Hrvaško, dolgoročno pa želijo poskrbeti tudi za infrastrukturo, med drugim za lastne predelovalne obrate in skladišča za ekološke pridelke, je povedal Topolovec.
