Zavajanje ali nepoznavanje tržnih zakonitosti?
Predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki izvajajo ukrep o popisu cen osnovnih živil, so pred nekaj dnevi sporočili javnosti odločitev Vlade o nadaljevanju izvajanja ukrepa tudi v prihodnjem letu. Odločitev je bila očitno sprejeta na podlagi (samo)zadovoljstva, saj so izvajalci (MKGP) učinke projekta ocenili kot pozitivne. Po njihovih zagotovilih košarica najranljivejšim skupinam omogoča hrano po dostopnih cenah. Pri ocenah so izhajali iz spremljanja vrednosti živil pred, med in po zaključku popisa cen (september 2022/december 2023) in ugotovili, da se je cena osnovnim živilom v košarici v dobrem letu dni več kot prepolovila. Če pa sledimo statistiki, so se cene hrane (skupaj z brezalkoholnimi pijačami) na letni ravni dvignile za 6,2 odstotka.
Razkorak med podatki je mogoče pojasniti s tržnimi principi, ki jih Vlada in MKGP bodisi ne razumeta, bodisi ignorirata. Namreč, ko država tako ali drugače poseže na področje cen, tržne zakonitosti delujejo po drugačnih principih - v primeru vladne košarice se je med trgovci vnel boj za naziv najcenejšega, pri čemer poreklo in kakovost hrane nista več pomembna. Ker domače kalkulacije drastičnega znižanja cen ne prenesejo, so bili trgovci primorani ozreti se po dobaviteljih zunaj slovenskih meja, ki svoje tržne viške ponujajo po dumpinških cenah. Slednje se morda še najbolj očitno odraža prav pri mesu, pri čemer se zavedeni potrošniki niti ne zavedajo, da kupujejo (sicer poceni) uvoženo meso slabše kakovosti, pridelano in predelano po standardih, ki so v slovenskem prostoru nedopustni.
Zelo poveden je tudi podatek, da so trgovci o terminu in lokacijah popisa cen v naprej obveščeni, kar pomeni, da maloprodajne cene v trgovinah, kjer se popis izvaja, drastično znižajo, ponekod celo pod nabavne in ponudbo količinsko omejijo. Brez količinske omejitve se kalkulacija tudi njim ne bi izšla. Kakšne količine osnovnih živil po »prepolovljenih« cenah so bile torej dejansko dostopne potrošnikom, ni znano. Brez rezultatov, izhajajočih iz poglobljene analize, pa je ukrep neodgovorno izvajati naprej.
Dejstvo je, da košarica ne stimulira potrošnje slovenske hrane, na široko pa odpira vrata tujim tržnim viškom hrane, slabi slovenske blagovne znamke in domače dobaviteljske verige. Po drugi strani pa to isto ministrstvo (MKGP) z »žegnom« Vlade (ali pa tudi ne) podpira kampanjo slovenske hrane Izbrana kakovost, pod sloganom »Najboljše imamo doma«.
Kaj je torej vzrok temu nepremišljenemu ukrepu Vlade - nepoznavanje delovanja trga, nabiranje političnih točk ali kaj tretjega?
Vir:GIZ mesna industrija
Foto: Arhiv Instore
