Pogovor z naslovom: "Sodelovanje, ne konfrontacija", je v kombinaciji "dvojnega intervjuja" z direktorjem Panvite in bivšim predsednikom uprave Mercatorja Tonijem Balažičem, vodil Igor Evgen Bergant. Pogovor je potekal v iskanju možnosti za še boljše sodelovanje trgovcev in dobaviteljev v dobrobit vseh: trgovcev, dobaviteljev in kupcev. Tukaj je nekaj vprašanj in odgovorov prvega človeka Spara.
Kako gledate na specifičnost okolja, odsotnost konsolidacije pri dobaviteljih in pomanjkanje kisika na tem področju, če se lahko tako izrazimo?
Mogoče moramo pa začeti prodajati kisik (smeh). Rad bi na tem mestu polemiziral glede demonizacije trgovskih znamk, ki so različne. Če bo določen dobavitelj delal samo za nas je jasno, da s tem ne bo obogatel, če pa bo imel to delo kot dodatno za polnjenje zmogljivosti, bo z maržami lahko povsem zadovoljen. Predvsem nekdo, ki za nas dela Spar premium ali pa stvari z večjo dodano vrednostjo in zato se ne strinjam s tem, da bi bila lahko to nizkomaržovna igra. Sčasoma se bo pokazalo, da ni vseeno ali boš delal samo trgovčeve blagovne znamke in služil malo ali pa svoje. Obstaja pa še tretja pot. Lahko delaš inovativne trgovčeve blagovne znamke, kjer pa je malo več kisika, če uporabim to prispodobo iz vašega vprašanja.
Kako ocenjujete poseg vlade za zmanjšanje inflacije in za cenejšo nakupovalno košarico v turbulentnih časih, ki smo jim priča?
Vsi, kot družba, smo jo kar dobro odnesli. Madžari so na primer prvi regulirali cene pa so imeli 30-odstotno inflacijo. Mislim, da je bilo to slabo samo za gospodarstvo in posebej za trgovce. Lahko rečem, da mi je jasno, da so politiki pač morali ukrepati in so to storili s košarico. Ko se spomnim prvih popisov blaga za košarice so bili ti precej na amaterski ravni, a kasneje se je to izboljšalo in menim, da gre za razumen ukrep. Seveda je pa po drugi strani ravno tako jasno, da slovenska industrija ne izdeluje poceni izdelkov, kar pomeni, da zaradi tega trpi tudi slovensko gospodarstvo. Gre za težke odločitve in upam, da se bo potreba po košarici prenehala oz. izpela.
Trendi glede inflacije so pri nas že dobri, kako pa ocenjujete poslovno stanje v vašem podjetju in kakšno strategijo pripravljate za naprej?
Pred kratkim smo imeli interne strateške dneve in ker nam gre relativno dobro je naša naloga jasna, tudi moja. Moram ljudi znati motivirati, da je treba stvari obrniti tako, da nam bo šlo še bolje. Zunanji pogoji se spreminjajo in pogojujejo delovanje napram izzivom ter temu kako se boš situaciji prilagajal in bil uspešen. Ko se je recimo pri košarki vpeljalo pravilo meta trojk (op.p. pravilo meta izza črte 6,25 se je začelo leta 1984, ko ga je uvedla FIBA in prvi, ki je zadel po novih pravilih ter se s tem vpisal v zgodovino je bil Ivica Dukan za Jugoplastiko) je to povsem spremenilo način igre. Zakaj bi pred tem metali od daleč, če je pa štelo enako kot met od blizu. Podobno velja tudi v našem primeru in politiki, ko gre bolj ali manj le za načelno podporo kmetijskim proizvajalcem in je treba biti glede tega bolj praktičen. Da za pridelovalca, na primer, ne bo več tako kompliciran način postavitve rastlinjaka, kar se je sedaj sicer menda spremenilo itd. Veliko je pri nas preprek, ki ne spodbujajo podjetniške pobude, sploh pri pridelavi hrane. Dostikrat je tu prisoten konflikt z nekimi lokalnimi skupnostmi in kvazi varuhi okolja. In potem pridemo do vprašanja kaj je bolje,ali da nekam umestimo prašišjo farmo ali pa meso uvozimo od daleč in iz nepreverjenih tovarn.
Če bi šla država na višjo obdavčitev blaga iz tujine in zlasti prehranskih proizvodov, ki potujejo dlje. Kaj bi to pomenilo konkretno za vas, za Spar?
To bi spremenilo pravila igre in zgodilo bi se kot pri košarki. Zagotovo bi bili slovenski izdelki cenejši, povprašavenje po njih pa bi se povečalo. Na ta način bi lahko država dejansko vplivala na cene, ki sicer niso odločilne za nakupe vseh kupcev, a za veliko večino so te vendarle zelo pomembne.
Za naša tipična Slovenca, Mojco in Janeza, ki nakupujeta z nakupovalnim listkom in primerjata cene različnih trgovcev, zanesljivo. Kakšna so vaše izkušnje glede zahtevnosti slovenskih kupcev?
Mislim, da je že termin povprečen kupec zgrešen v osnovi. Kdo je povprečen kupec? Resda obstaja določen odstotek, ki so taki kot ste jih opisali in hodijo od trgovine do trgovine, so pa tudi taki, ki vedo kje kupujejo in si izberejo enega trgovca pri katerem kupujejo največ, saj ima tudi njihov čas, ki ga zapravijo za nakupovanje svojo vrednost. In take imamo najraje ter jim seveda še naprej predlagam nakupovanje v Sparu.
| Glavni poudarki odgovorov Davida Kovačiča... ◾ Ob izmenjavi mnenj trenutno stanje sodelovanja med trgovci in dobavitelji ocenjuje kot uspešno. V sklepnem delu je pričakovanja glede marž v bližnji prihodnosti ocenil kot sezonsko, ker nam praznični čas veliko pomeni, je nižanje izdatkov pričakovano po novem letu.
|
