Že v petek so podelili nagrade najboljšim pridelovalcem, na novinarski konferenci pa so poudarili, da so oljkarji v primežu podnebnih sprememb in okoljskih predpisov, ter se zavzeli za sprejetje posebnega zakona o oljkarstvu.
"Od zunaj je videti, kot da je oljkarstvo v razcvetu, od znotraj pa je zgodba popolnoma drugačna," je v petek na novinarski konferenci dejala vodja Inštituta za oljkarstvo pri Znanstveno raziskovalnem središču Koper Maja Podgornik.
Površina oljčnikov v Sloveniji se letno v povprečju poveča za 70 hektarjev. Tudi pri letini je trend rasti, čeprav je bila letošnja tako po količini kot po kakovosti podpovprečna. Številk sicer ne pozna nihče, ker nimamo registra pridelovalcev, je opozorila. K njenim besedam velja dodati, da se ocene povprečne pridelane količine v različnih virih gibljejo od 500 do 1500 ton.
Kljub na splošno slabši kakovosti pridelka so najboljši slovenski oljkarji z uporabo sodobnih tehnik uspeli pridelati odlična olja in so tudi letos dobili mednarodne nagrade, je poudarila.
Med dokazi kakovosti je septembra izdani vodnik med najboljšimi ekstradeviškimi olji sveta Flos Olei 2024. Ta priznana italijanska publikacija je med 500 izbranih uvrstila 18 pridelovalcev iz Slovenske Istre.
Zaradi spremenjenih vremenskih razmer pa se iz leta v leto povečuje število škodljivcev, pojavljajo se tudi nove vrste. Proti njim pa se oljkarji vse težje borijo, saj so predpisi glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev vse strožji, v Sloveniji še bolj kot v drugih evropskih državah, je poudarila.
Dodatna težava pri konkurenčnosti je razdrobljenost. V Sloveniji je več kot 4000 oljkarjev, ki ne delujejo enotno, medtem ko imajo na primer v Španiji posamezni pridelovalci toliko oljk, kot jih je v vsej Sloveniji skupaj, je še opozorila vodja Inštituta za oljkarstvo.
V petek so v Kopru organizirali okroglo mizo o trenutnem položaju oljkarstva in predlogih za pripravo ogrodja zakona, s katerim bi želeli izboljšati razmere. Sprejetje zakona sta ob tej priložnosti podprla tudi poslanca Tamara Kozlovič in Robi Janev.
Mestna občina Koper je v petek podpisala dogovor o vstopu v združenje Re.C.O.Med (Mreža sredozemskih oljčnih mest), v katerem so že mesta iz Italije, Grčije, Španije, Tunizije, Turčije, Maroka in Hrvaške. Kot je na novinarski konferenci povedala podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič, so glavni cilji združenja izmenjava znanja in izkušenj, uporaba dobrih praks za krepitev oljkarstva, prijava evropskih projektov in razvoj turističnih produktov, ki temeljijo na oljkarstvu.
V petek zvečer so podelili priznanja za najboljša mlada oljčna olja. Prvo mesto je zasedel Danijel Sabadin iz Marezig.
Do 3. decembra v desetih gostinskih lokalih v občini Koper ponujajo posebne menije v znamenju oljčnega olja.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
