SLO bocni levo
SLO bocni desno

Hrvaška: Več delavcev iz tretjih držav kot brezposelnih

ANALIZA

Regionalne

02.11.2023

Na Hrvaškem so do začetka oktobra izdali več kot 130.000 delovnih dovoljenj za tujce iz tretjih držav. Konec junija so v hrvaški prestolnici zaradi velikega števila Indijcev in Nepalcev odprli tudi prvo nepalsko-indijsko trgovino Kathmandu Mart, kjer so na voljo živila, začimbe in drugi izdelki iz Nepala in Indije.

Njihovo število je že preseglo število brezposelnih v evidenci zavoda za zaposlovanje, v kateri je trenutno manj kot 110.000 oseb. Največ tujcev prihaja iz držav Zahodnega Balkana ter Nepala, Indije in Filipinov.

Potem ko so na Hrvaškem zaradi pomanjkanja delovne sile v začetku leta 2021 ukinili letne kvote za zaposlovanje tujcev, se število delavcev iz tretjih držav iz leta v leto povečuje.

Hrvaško ministrstvo za notranje zadeve je letos do začetka oktobra izdalo 133.000 delovnih dovoljenj za tujce, ki prihajajo iz držav zunaj EU. Med njimi je bilo po pisanju hrvaškega časnika Poslovni dnevnik 29.000 zahtevkov za podaljšanje dovoljenja za delo, nekaj več kot 16.000 pa za sezonsko delo.

Največ tujcev iz tretjih držav dela v gradbeništvu, kjer jih je trenutno 51.000. V turizmu in gostinstvu je zaposlenih 40.000 tujcev iz tretjih držav, v predelovalni industriji 17.500, v prometu skoraj 8000, v trgovini pa blizu 4000.

Največ tujcev iz tretjih držav prihaja iz BiH in Srbije, skupno 51.000, tretji po številčnosti so Nepalci, ki jih je prek 16.000, po 11.000 delovnih dovoljenj pa je hrvaško notranje ministrstvo izdalo Indijcem in Makedoncem. S Filipinov in Kosova je prišlo po 8000 delavcev, okoli 6000 pa iz Turčije, še navaja Poslovni dnevnik.

Največ tujcev iz tretjih držav dela v Istri in Zagrebu, kjer je mogoče opaziti veliko dostavljavcev hrane in voznikov taksijev iz Azije, prav tako pa jih vedno več dela tudi v gostinskih lokalih.

Profesor demografije z zagrebške ekonomske fakultete Anđelko Akrap je za STA poudaril, da prebivalci iz azijskih držav na Hrvaško večinoma ne prihajajo z družinami, ampak sami, kar pomeni, da je Hrvaška zanje le vmesna postaja. Nekateri od njih se po želenem privarčevanem znesku vrnejo v domovino, nekateri pa nadaljujejo pot v druge evropske države.

Akrap je ob tem opozoril na izjemno slabo demografsko sliko Hrvaške, ki se zaradi vedno manjšega števila novorojenih otrok, izseljevanja mladih in povečevanja števila upokojencev samo še slabša. Kot je pojasnil, se je na Hrvaškem število prebivalcev od leta 2013 do lani zmanjšalo za 9,5 odstotka, število delovno aktivnih prebivalcev pa se bo do leta 2050 po sedanjih napovedih zmanjšalo za 630.000.

Vir: Sta in Poslovni dnevnik

Foto: Arhiv Instore