Medresorsko usklajevanje osnutka novele zakona o delovnih razmerjih namreč še ni zaključeno, so za STA pojasnili na ministrstvu za delo.
Ministrstvo, na čelu katerega je Luka Mesec, je osnutek novele zakona o delovnih razmerjih, ki velja za malo delavsko ustavo, pripravilo konec lanskega leta. Pogajanja so se v okviru posebne delovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začela decembra, predstavnikom ESS pa se o rešitvah ni uspelo uskladiti, zato je šel osnutek konec junija v javno obravnavo neusklajen.
Med osrednjimi novostmi so na ministrstvu izpostavili prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, uvajanje pravice do odklopa, uvajanje pravice do 48-urnega počitka in omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, ukrepe za varovanje žrtev nasilja, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma.
Osnutek novele sicer v slovenski pravni red vnaša tudi dve evropski direktivi. Na njuni podlagi predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi - denimo namesto za določen za nedoločen čas.
Delodajalce je izplen razočaral, ob začetku javne obravnave pa so izpostavili, da je bila njihova stran v pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana, "saj so bila ministrova zagotovila in dogovori o pogajanjih dokončno prekršeni". Nedolgo zatem so tudi iz tega razloga zamrznili socialni dialog znotraj ESS. V vladnih in sindikalnih vrstah so bili kritični, delodajalcem pa so očitali taktično ravnanje, s katerim naj bi želeli ustaviti spremembe.
Pozneje je osnutek novele romal v medresorsko usklajevanje, tam pa se je vnovič zapletlo. Ministrstvo za javno upravo se je namreč neuradno zavzelo za vključitev predloga za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi javnih uslužbencev ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev, razen če se ne bi delodajalec in javni uslužbenec dogovorila za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi njegove posebne strokovne usposobljenosti.
Ministrstvo za finance se je medtem neuradno zavzelo za dodatne rešitve za izboljšanje ureditve dela od doma, omejitev najdaljšega trajanja plačanega dopusta in ukrepe, ki bi preprečili zlorabe, ko starejši delavec poda odpoved pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in se zaposli drugje na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas z namenom, da si zagotovi pravice iz zavarovanja za brezposelnost pred upokojitvijo.
Na vprašanja, koliko je bilo pripomb javnosti, kakšne so bile in ali so bile kakšne vključene v osnutek, na ministrstvu za delo STA niso odgovorili, glede medresorskega usklajevanja pa so pojasnili le, da je še v teku. Obljubili so še, da bodo s končnim osnutkom, preden bo obravnavan na vladi, seznanili socialne partnerje.
Sprva se je načrtovalo, da bo osnutek novele na vladi julija, nato pa je ministrstvo za delo kot nov rok omenjalo september. Zdaj so na tem resorju dejali le, da si prizadevajo, da bo predlog na vladi potrjen čim prej. Medtem so v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v svojem glasilu ta teden zapisali, da naj bi bile rešitve na vladi v prvi polovici oktobra.
S sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih se sicer mudi. Slovenija bi morala namreč evropski direktivi v pravni red prenesti že do 1. avgusta lani, po letu dni zamude pa se začnejo tveganja za tožbo s strani Evropske komisije povečevati.
Na ministrstvu za delo so molčeči tudi glede noveliranja zakona o urejanju trga dela, ki so ga prav tako napovedovali za letos, in sicer na področjih izvajanja programov javnih del, višine denarnih nadomestil za brezposelne in vzpostavitve stalne sheme skrajšanega delovnega časa kot ukrepa za ohranitev delovnih mest.
Vir:Sta
Foto:Arhiv InStore