Geopolitične napetosti namreč že vplivajo na svetovne trgovinske tokove, drobljenje mednarodne trgovine pa bi lahko ogrozilo gospodarsko rast in razvoj.
Ideja deglobalizacije je občutneje prisotna od začetka pandemije covida-19, ki je ohromila oskrbovalne verige s Kitajske, in ruskega napada na Ukrajino. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali pri WTO, se je rast svetovne trgovine sicer močno upočasnila že med svetovno finančno krizo leta 2009.
"V tej fazi upočasnjene globalizacije se poraja vprašanje, ali smo morda že v fazi deglobalizacije," je za AFP dejal glavni ekonomist WTO Ralph Ossa. Njegova ekipa sicer zagovarja vnovično globalizacijo oziroma njeno ponovno okrepitev. "V sistemu mednarodne trgovine so že jasno vidne razpoke," je poudaril.
Konkretnih držav WTO tokrat ni omenjala, je pa po navedbah AFP jasno, da gre za naraščajoče vrzeli med Zahodom na eni strani ter Kitajsko in Rusijo na drugi. Rast trgovinske menjave med slednjima je približno šest odstotkov večja kot med Zahodom in drugimi gospodarstvi.
Če bi se svetovna trgovina razdelila na dva bloka, bi največje izgube utrpele najmanj razvite države, so še opozorili pri WTO.
