Med drugim predlaga vzpostavitev enotnega digitalnega potrdila o davčnem rezidentstvu. Bruselj predlaga, da bi spremembe začele veljati januarja 2027.
Spremembe se nanašajo predvsem na primere, ko morajo vlagatelji, ki so rezidenti ene članice EU, plačati davek na kapitalski dobiček, pridobljen v drugi državi. Da bi preprečili dvojno obdavčitev takšnih posameznikov ali podjetij, so države članice večinoma sklenile dvostranske pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Te pogodbe čezmejnim vlagateljem omogočajo vložitev zahtevka za vračilo preveč plačanega davka, vendar pa so ti postopki pogosto dolgotrajni, dragi in zapleteni. Trenutno se namreč postopki obdavčevanja močno razlikujejo med državami članicami EU, v kateri je več kot 450 različnih obrazcev. Poleg tega prihaja do zlorab tovrstnih postopkov.
Komisija zato predlaga poenostavitev postopkov, kar bo olajšalo delo vlagateljev, finančnih posrednikov in nacionalnih davčnih uradov.
Med drugim bi vzpostavili enotno digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu. Tako bi na primer vlagatelji, ki imajo naložbe razpršene po EU, potrebovali zgolj eno digitalno potrdilo za vložitev več zahtevkov za vračilo davka. Pristojne oblasti bi morale potrdilo izdati v enem delovnem dnevu.
Poleg standardnega postopka, ki je v veljavi, bi v skladu s predlogom uvedli še dva hitra postopka. Prvi predvideva, da bi davčno stopnjo ob izplačilu dividend ali obresti določili na podlagi pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. V skladu z drugim predlaganim postopkom pa bi davek plačali na podlagi davčne stopnje v državi članici, kjer so izplačane dividende oziroma obresti. Morebiten preveč plačan davek bi nato vrnili v 50 dneh od plačila.
Članice bi lahko izbirale, kateri postopek bi uporabljale, lahko tudi oba. Po ocenah komisije bi s poenotenimi postopki vlagatelji prihranili okoli 5,17 milijarde evrov na leto.
Predlog Bruslja poleg tega predvideva poenotenje postopkov poročanja nacionalnim davčnim organom. Finančni posredniki, kot so banke, bi morali pristojnim organom poročati o izplačilu dividend oz. obresti, da bi lahko sledili transakcijam. Veliki finančni posredniki bi se morali vpisati tudi v nacionalni register, ki bi se mu lahko pridružili tudi mali posredniki in posredniki iz nečlanic unije.
Tisti, ki bi vlagali prek certificiranih finančnih posrednikov, bi lahko koristili hitre postopke obdavčevanja in se izognili dvojnemu obdavčenju.
