Dnevnik je poiskal odmeve pri trgovcih (TZS-Trgovinski zbornici Slovenije) in strokovnjaku Alešu Kuharju z Biotehniške fakultete, ki je Dnevnikov stalni strokovni sodelavec.
V sredo je bila v Uradnem listu objavljena uredba, s katero bo vlada pol leta spremljala cene v verigi oskrbe s hrano, da bi ugotovila, kateri od njenih členov kuje neopravičene dobičke in kdo ima oderuške marže. Premier Robert Golob je na sredini novinarski konferenci ob prvi obletnici vlade mnoge presenetil z novico, da bodo začeli 1. julija spremljati cene hrane po vsej agroživilski verigi, torej od kmeta prek živilske industrije do trgovcev.
Slednji nad to novico niso navdušeni."Tega ukrepa nismo obljubljali, smo ga pa izpeljali, saj smo ugotovili, da v zadnjih dveh mesecih cene hrane v Sloveniji ne sledijo evropskim trendom," je dejal premier.
Agrarni ekonomist Aleš Golob ta projekt podpira, a opozarja, da bo učinkovit samo v primeru, če ga bodo izpeljali strokovno in profesionalno. Za današnji Dnevnik je povedal:"Upam, da to ne bo samo izredni ukrep. Spremljanje cen po verigi navzdol bi moralo postati del normalnega tržnoinformacijskega sistema, ki bo preprečeval ekscesne dobičke enkrat trgovcem, drugič kmetom, tretjič živilcem, četrtič gostincem...".
Tudi v TZS (Trgovinski zbornici Slovenije) opozajajo, da je spremljanje cen hrane po vsej agroživilski verigi sicer korak v pravo smer, a opozarjajo na številna odprta vprašanja, predvsem na pravilno metodologijo."Ne gre pozabiti, da v Sloveniji že spremljamo cene košarice osnovnih živil in da prav tako spremljamo spletno prodajo, v pripravi je tudi t.i.protiinflacijska košarica. S 1.julijem bo zdaj začela veljati še vladna uredba o spremljanju cen. Namesto razbremenitev se torej v segmentu živil srečujemo z novimi in novimi obremenitvami. ki imajo nenazadnje tudi finančne posledice."
Iz TZS so še sporočili, da je slovenski trg majhen in ni primerljiv z npr.italijanskim medtem, ko je bila stopnja porehranske inflacije v Sloveniji aprila 16-odstotna, kar naj bi pomenilo, da ne odstopamo od povprečja EU,ki je aprila znašalo 16,6% (v Nemčiji 18, na Hrvaškem 16,1, v Franciji15,9, na Madžarskem pa kar 38,5%...).
Tudi trgovci niso prepričani, ali bo načrtovano spremljanje cen v celotni agroživilski verigi doseglo svoj namen, v Dnevniku pa izpostavljajo še mnenje iz Zadružne zveze Slovenije, kjer podpirajo prizadevanja za vzpostavitev preglednosti cen, a so zadružniki seveda za večji dobiček kmetov.
