Hrvaška: Vlada z davčno reformo do višjih plač

AKTUALNO

Regionalne

25.05.2023

Hrvaška vlada je predstavila nov paket davčne reforme, katerega glavni cilj je zvišanje plač.

Premier Andrej Plenković je napovedal ukinitev lokalnega davka oz. prispevka od plač lokalni samoupravi, država pa bo poravnala del prispevkov za pokojninsko zavarovanje tistih z najnižjimi plačami. Gre za spremembe devetih zakonov.
  
Nov, šesti krog davčne reforme bo po predlogu začel veljati 1. januarja 2024, je povedal Plenković.

Finančni minister Marko Primorac je ocenil, da bo napovedana davčna reforma stala državni proračun okoli 400 milijonov evrov letno.

Ključna predlagana sprememba je ukinitev lokalnega davka. Gre za prispevek od plače mestu ali občini, kjer ima oseba prijavljeno prebivališče ali kjer prebiva več kot pol leta. Njegovo višino predpiše predstavniški organ enote lokalne samouprave, ki kot osnovo za doplačilo vzame že ugotovljeni znesek dohodnine.

V občinah ta prispevek znaša do deset odstotkov, v mestih z do 30.000 prebivalci do 12 odstotkov, v mestih z več kot 30.000 prebivalci pa do 15 odstotkov. V Zagrebu, ki na ta način zbere skoraj milijardo evrov letno, prispevek znaša 18 odstotkov.

Plenković je poudaril, da želi vlada z davčno reformo dvigniti življenjski standard in plače, predvsem najnižje, ter povečati kupno moč gospodinjstev, zmanjšati neenakosti, ohraniti gospodarsko rast in okrepiti fiskalno avtonomijo lokalnih samoupravnih enot.

Trditve kritikov, da vlada s tem odvzema sredstva mestom, občinam in županijam, je označil za lažne. Poudaril je, da bodo enote lokalne samouprave po uveljavitvi davčne reforme lahko same določile davek od plač. Za mesto Zagreb se bo ta lahko gibal med 15 in 24 odstotki, za občine med 15 in 22 odstotki, za mesta pa med 15 in 22,5 oziroma 23 odstotki.

Vlada predlaga tudi zvišanje olajšav. Osebna olajšava se bo zvišala s 530,90 evra na 560 evrov, pri čemer je Primorac pojasnil, da se pojem osnovne osebne olajšave ukinja, zvišujejo pa se zneski osebne olajšave za vzdrževane člane. Prag za uveljavitev višje dohodninske stopnje se bo zvišal s 47.780 evrov na 50.400 evrov.

Glede prispevka za pokojninsko zavarovanje vlada predlaga znižanje osnove za pokojninsko zavarovanje po prvem pokojninskem stebru na največ 300 evrov. Pri bruto plačah do 700 evrov bo olajšava določena v fiksni višini 300 evrov, pri plačah od 700,01 do 1300 evrov pa se bo postopoma zniževala. Na poznejšo višino pokojnine upravičenca to ne bo vplivalo.

Primorac je pojasnil, da za zavezance to pomeni zvišanje neto plače, zlasti tistih najnižjih. To se nanaša na 53,5 odstotka skupnega števila zavezancev, ki jim ni treba plačevati dohodnine.

Peti krog davčne reforme je vlada predstavila leta 2020 in je začel veljati 1. januarja 2021. Tedaj so se med drugim znižale dohodninske stopnje, in sicer s 24 na 20 odstotkov, s 36 na 30 odstotkov in z 12 na 10 odstotkov. Reforma je uvedla tudi neobdavčen dohodek iz dela oziroma dejavnosti digitalnega nomada.