SLO bocni levo
SLO bocni desno

Razpoloženje slovenskih potrošnikov se počasi izboljšuje

ANALIZA

Slovenija

23.04.2023

Kazalnik zaupanja potrošnikov se je aprila izboljšal tretji mesec zapored, tokrat je bil v primerjavi z marcem višji za tri odstotne točke. Še vedno pa je razpoloženje slabše kot pred letom dni.

Aprila je bil kazalnik medletno nižji za tri odstotne točke, je objavil statistični urad. Na statističnem uradu so ob tem izračunali, da so cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih marca po štirih mesecih rasti ostale na enaki ravni kot februarja. Na letni ravni so se cene zvišale za 13,4 odstotka. Gospodarska aktivnost v območju evra se je aprila znova okrepila in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih, pa kaže raziskava nemške Commerzbank, ki jo je objavila analitska hiša S&P Global.
 
V mesečni primerjavi so se izboljšale vse štiri komponente kazalnika. Ta sicer meri razliko med deleži anketirancev, ki v anketi pričakujejo izboljšanje razmer, in tistimi, ki pričakujejo poslabšanje. Komponenta pričakovanj glede finančnega stanja v gospodinjstvu je bila višja za štiri odstotne točke; komponenta, ki meri trenutno finančno stanje v gospodinjstvu, se je izboljšala za dve odstotni točki; komponenta pričakovanj glede večjih nakupov prav tako za dve odstotni točki in komponenta pričakovanj glede gospodarskih razmer v državi za eno odstotno točko.

V medletni primerjavi pa sta bili nižji komponenti glede trenutnega finančnega stanja v gospodinjstvu (za 11 odstotnih točk) in pričakovanj glede večjih nakupov (za sedem odstotnih točk). Po drugi strani pa sta bila višji komponenti pričakovanj glede finančnega stanja v gospodinjstvu (za štiri odstotne točke) in glede gospodarskega stanja v državi (za tri odstotne točke).

Več optimizma tudi glede inflacije
Izboljšujejo setudi pričakovanja potrošnikov glede gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih, kar je skladno s pričakovanji o postopni umiritvi inflacije, ki pa naj bi po napovedih še vedno ostala nelagodno visoka. Da bodo cene v prihodnjih mesecih rasle hitreje, je aprila ocenilo 25 odstotkov vprašanih, kar je 30 odstotnih točk manj kot aprila in bistveno manj kot lani marca, ko je delež dosegel rekordnih 68 odstotkov.

Za izračun kazalnika razpoloženja potrošnikov pri statističnem uradu sicer na področju inflacijskih pričakovanj uporabljajo delež, ki odraža ravnotežje stanj. Pri pričakovanjih za naslednjih 12 mesecev je bila ta vrednost aprila pri 34 odstotnih točkah, kar je 33 odstotnih točk manj kot aprila lani in 44 odstotnih točk pod rekordom iz marca lani.

Vsi trije kazalniki, ki jih na statističnem uradu spremljajo četrtletno, pa so se v primerjavi z januarsko meritvijo aprila poslabšali. Pričakovanja glede obnove stanovanja za šest odstotnih točk, pričakovanja glede nakupa avtomobila za tri odstotne točke in pričakovanja glede nakupa ali gradnje stanovanja prav tako za tri odstotne točke.

Cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih marca nespremenjene
Na statističnem uradu so izračunali,, da so cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih marca po štirih mesecih rasti ostale na enaki ravni kot februarja. Na letni ravni so se cene zvišale za 13,4 odstotka.

Proizvodi za prodajo na domačem trgu so se podražili za 0,2 odstotka, cene izdelkov za prodajo na tujih trgih pa znižale za 0,3 odstotka. Na trgih držav v evrskem območju so zrasle za 0,1 odstotka, na trgih držav zunaj evrskega območja pa so upadle za 1,4 odstotka. Proizvodi za široko porabo so se podražili za 0,4 odstotka, izdelki za investicije za 0,2 odstotka in surovine za 0,1 odstotka. Energenti so se pocenili za 2,8 odstotka.

Najbolj so se po navedbah statistikov zvišale cene v zbiranju, prečiščevanju in distribuciji vode (za 3,9 odstotka), sledile so podražitve v proizvodnji usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov (za 2,8 odstotka) ter proizvodnji tekstilij (za 2,0 odstotka). Najizraziteje so se cene znižale v proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 12 odstotkov), sledile so pocenitve v proizvodnji papirja in izdelkov iz papirja (za 2,5 odstotka) ter oskrbi z električno energijo (za 1,6 odstotka).

Energenti so se na letni ravni podražili skoraj za polovico
V medletni primerjavi so bili industrijski izdelki marca dražji za 13,4 odstotka. Cene za prodajo na domačem trgu so bile višje za 16,9 odstotka, za prodajo na tujih trgih pa za 9,8 odstotka, in sicer so bile na trgih držav v evrskem območju višje za 10 odstotkov, zunaj evrskega območja pa za 8,7 odstotka. Dražji so bili energenti (za 47,7 odstotka), proizvodi za široko porabo (za 13,2 odstotka), surovine (za 11,0 odstotka) in izdelki za investicije (za 8,4 odstotka).

Cene so medletno najbolj zrasle v oskrbi z električno energijo (za 59,9 odstotka), sledile so podražitve v proizvodnji oblačil (za 24,9 odstotka), proizvodnji živil (za 21,8 odstotka) ter proizvodnji koksa in naftnih derivatov (za 21,1 odstotka). Pocenitev statistiki niso zaznali v nobeni dejavnosti.

Gospodarska aktivnost v območju evra aprila dosegla enajstmesečni vrh
Gospodarska aktivnost v območju evra se je aprila znova okrepila in dosegla najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih, pa kaže raziskava nemške Commerzbank, ki jo je objavila analitska hiša S&P Global. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je z marčevskih 53,7 točk porasel na 54,4 točke, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Vrednost indeksa pod 50 točkami pomeni nazadovanje dejavnosti, vrednost nad 50 pa krepitev.

Indeks za območje z evrom kaže zelo prijazno splošno sliko gospodarstva, ki še naprej okreva, podrobnejši pogled pa razkrije, da je rast zelo neenakomerno porazdeljena, je rezultate raziskave komentiral glavni ekonomist Commerzbank Cyrus de la Rubia. Kot primer je navedel, da se je vrzel med deloma cvetočim storitvenim sektorjem na eni strani in šibkejšim proizvodnim sektorjem na drugi še povečala.

Storitveni sektor ohranja zagon kljub visoki inflaciji v evro območju in prihodkom, ki niso dohajali naraščajočih potrošniških cen. Inflacija je marca na letni ravni padla na 6,9 odstotka, a je še vedno daleč od dvoodstotnega cilja Evropske centralne banke.

IMF: Evropa bo doživela močno upočasnitev gospodarske rasti
Čeprav se je zaskrbljenost zaradi vseevropske recesije v zadnjih mesecih zmanjšala, je direktor evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Alfred Kammer prejšnji teden za AFP opozoril, da bo Evropa doživel močno upočasnitev gospodarske rasti. »V nekaterih državah gotovo obstaja tveganje recesije, vendar je zelo drugačno od tistega, kar smo predvidevali in česar smo se bali celo januarja,« je ocenil.

Nemčija je edina država v območju evra, za katero IMF trenutno napoveduje, da bo letos vstopila v recesijo. Kammer je dejal, da je velik del krčenja Nemčije posledica nenehnega gospodarskega vpliva vojne v Ukrajini. Podatki so pokazali tudi močan upad proizvodnje v francoskem proizvodnem sektorju. Proizvodna podjetja so opozorila na umirjeno povpraševanje, ki je po mnenju S&P Global »v nekaterih primerih povezano z nedavno stavko« v državi.