S skoraj polletno zamudo je državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih nesrečah le pripravila predlog končne ocene škode zaradi suše, ki je kmete prizadela lani.
Lanska suša je bila za slovensko kmetijstvo najhujša doslej, po posameznih panogah pa so jo ocenili zelo različno in tudi zaradi tega sta bila popis in končna (o)cena škode podaljšana vse do današnjih dni.
Lani oktobra je država nastalo škodo ocenila z nekaj manj kot 162 milijoni evrov, zdaj je to znižala na 148,47 milijona evrov.
Iz kroga upravičencev do državne pomoči so namreč izločili vinogradnike, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali.
Očitno se je za resnično izkazalo, da so pravo škodo prikazali le sadjarji.
Do pomoči so upravičeni samo tisti pridelovalci, ki so z neposredno škodo na posamezni kulturi utrpeli več kot 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje.
Načrt državne pomoči mora najprej potrditi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu in nato še evropska komisija v dveh mesecih od prejema popolne vloge. Šele nato bo lahko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja kmetom izlačala sredstva.
| Živinorejci so pomoč (že) prejeli, tistim ki so imeli možnost namakanja nič Zaradi lanske suše so pomoč države že dobili živinorejci in sicer decembra lani, ko so jim nakazali 4,4 milijona evrov. Na izlačila vpliva tudi dejstvo, če so imeli kmetje možnost namakanja kmetijskih površin. Po zakonu namreč tisti, ki kmetujejo na območjih, kjer so registrirani namakalni sistemi, do državne pomoči niso upravičeni. Razen v primerih, ko zaradi pomanjkanja vode namakanje ni bilo možno. |
