Nasloviti želijo gospodarske, demografske in podnebne izzive odročnejših skupnosti s predstavitvijo krožnih tehnoloških in organizacijskih rešitev na različnih področjih biogospodarstva.
Vodja projekta na biotehniški fakulteti Luka Juvančič je opozoril, da se evropsko podeželje ne sme sprijazniti z vlogo vira surovin za biogospodarstvo, temveč mora okrepiti lokalne verige vrednosti, ki bodo prispevale k višjemu dohodku in novim zaposlitvam na podeželju.
Tak pristop z lokalnim zapiranjem snovnih in energetskih zank je po njegovih besedah smiseln tudi z vidika okoljske trajnosti in energetske suverenosti.
Prehod v krožno biogospodarstvo učinkovito naslavlja aktualne izzive za ljudi na podeželju, kot so tveganje revščine, omejen dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter nižja raven izobrazbe v primerjavi z drugimi območji v EU, pa tudi slabši gmotni položaj, so zapisali na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kot so dodali, je gospodarstvo EU v veliki meri še vedno odvisno od tradicionalnih linearnih proizvodnih sistemov ter neobnovljivih virov in materialov. Kljub številnim poskusom, da bi zmanjšali to odvisnost, so države EU samo leta 2018 proizvedle 61,8 milijona ton plastike.
"To je še en motiv več za prehod v nove, zelene tehnologije, katerih osnovo sestavljajo surovine biološkega izvora (kmetijski pridelki, les, vodni organizmi)," so izpostavili.
"Poleg širitve obzorij o možnostih, ki segajo onkraj 'običajnih' panog, vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo in z njima neposredno povezanimi predelovalnimi dejavnostmi, bo to tudi privedlo do razvoja in krepitve trajnostnih poslovnih modelov, ki bodo lahko pospešili razvoj tržnih izdelkov in storitev ter izboljšali prodor bioosnovanih rešitev na evropski trg," je še dejal Juvančič.
V projektu BioRural sodeluje 19 partnerjev iz 14 različnih držav, iz Slovenije raziskovalci Biotehniške fakultete ter kot primer dobre prakse podjetje Algen, ki razvija tehnološke rešitve za čiščenje odpadnih voda, recikliranja hranil in pridobivanja surovin za izdelke z visoko dodano vrednostjo. Projekt koordinira skupina strokovnjakov grškega Centra za raziskave in tehnologijo (CERTH).
