Tako kot decembra lani naj bi po pričakovanju trgov dvig znašal 0,5 odstotne točke. Dodatna zvišanja so napovedana tudi za naslednje mesece, saj naj bi ECB kljub postopnemu umirjanju inflacije nadaljevala z zaostrovanjem denarne politike.
Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je od julija lani obrestne mere zvišal štirikrat zapored, skupaj za 2,5 odstotne točke.
Če se bodo uresničile napovedi o novem dvigu za 0,5 odstotne točke, bo osrednja obrestna mera v območju skupne valute najvišje po novembru 2008, torej tik pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize, s katero se je začelo dolgotrajno obdobje nizke cene denarja.
Svet ECB je dodatna zviševanja jasno napovedal decembra. Zapisal je, da bo treba obrestne mere za vrnitev inflacije v okvire srednjeročnega cilja ECB "še precej zviševati z enakomernim tempom".
Tudi predsednica ECB Christine Lagarde je v zadnjih tednih poudarila, da ostajajo na poti zaostrovanja denarne politike, čeprav se inflacija umirja. Po oceni ECB namreč ostaja z 8,5 odstotka, kolikor je v evrskem območju po prvi oceni dosegla januarja, "precej previsoka". Letos naj bi se po napovedih umirjala le počasi.
Na naslednji seji marca tako večina analitikov pričakuje nov dvig za 0,5 odstotne točke. Manevrski prostor ECB dajejo tudi zadnji ugodnejši podatki o gospodarski dejavnosti, ki budijo upanje, da bo morebitna recesija letos res le kratka in blaga ali pa je morda sploh ne bo.
Da bodo gospodarske razmere boljše od nespodbudnih pričakovanj s konca minulega leta, je pred dnevi v Davosu poudarila tudi Lagarde, ta teden pa je napovedi popravil Mednarodni denarni sklad. Da z zaostrovanjem pogojev financiranja denarna politika ne bi preveč zavrla gospodarstva, so vse glasnejši tudi pozivi k upočasnitvi dinamika dvigovanja obrestnih mer.
Svet ECB bo danes po napovedih objavil tudi podrobnejše smernice zmanjševanja portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev, ki se bo začelo z marcem. To je dodaten korak k umiku spodbud denarne politike.
