Aleksander Lemut: " Ne opažamo le rasti cen ampak tudi padec"

AKTUALNO

Slovenija

19.01.2023

Aleksander Lemut, ustanovitelj trgovskega podjetja Fama iz Vipave je za Nedeljski dnevnik spregovoril o težavah s katerimi se v času krize soočajo trgovci.

Že v uvodu je izpostavil nove cenike, ki mu jih v teh dneh pošiljajo proizvajalci in distributerji in za katere je prepričan, da jih "povzroča" tudi država zaradi ustvarjanja negotovosti.

"S tem, da vlada toliko časa ni ukrepala na področju električne energije, je hudo udarila gospodarstvo. Mi smo v letu 2019 plačali 56.000 evrov za elektriko, za lani pa blizu 600.000 evrov. Šele zdaj, ko imamo zajamčeno ceno pri 217 evrih za megavatno uro, bo to veliko olajšanje, ki nam bo strošek električne energije zmanjšalo skoraj za polovico, na približno 250.000 evrov," je dejal ustanovitelj podjetja, ki ima 25 trgovin in zaposluje 140 delavcev.

Zadnja leta ima to družinsko podjetje v katerem imajo glavno besedo še žena, sinova in snaha, približno 25 milijonov evrov letne realizacije in 500.000 evrov dobička, kar pomeni dva odstotka in to je spodnji prag dobičkonostnosti trgovskih družb, so zapisali v Nedeljcu in dodali, da v letu 2022 Fama ni imela dobička. 

Aleksander Lemut je o sedanjem stanju v katerem se nahaja trgovina povedal naslednje. 

"Kupci se zdaj obnašajo bistveno bolj racionalno, precej bolj gledajo, kaj in koliko kupujejo. Negotovost se je zavlekla v vse pore življenja, vsi smo previdni. Opazne so tudi spremenjene nakupne navade. Pri nas je bil denimo po prodaji vodilni domači proizvajalec testenin, a zdaj ga je zaradi sprejemljive cene italijanska barilla prehitela. Pri kavi je bil barcaffe vedno pojem, v naših marketih pa je zdaj glavna italijanska lavazza, ker je cena primerjalno ugodnejša. Kupec pozablja na zvestobo blagovni znamki.

Uradno so cene v sektorju prehrane lani zrasle za 18 odstotkov. Pri nas smo imeli povišanje cen za 11,8 odstotka. Večina dobaviteljev nam viša cene in trgovci se borimo proti dvigu cen, a se obenem zavedamo, koliko proizvodnje in stroškov je denimo potrebnih za proizvodnjo mleka, moke, olja. Najbolj pa me jezijo 'vojni dobičkarji', ki izkoriščajo razmere: dobavitelj najbolj znane brezalkoholne pijače hoče od marca dalje občutno višjo ceno, jaz razloga za to ne vidim.

Pomembno pri tem pa je, da v zadnjem obdobju ne opažamo le rasti cen, ampak tudi padec. Ta padec cen prihaja iz tujine. Olje, denimo, ki je lani doseglo ekstremen, več kot 50-odstoten dvig cene, se že ceni. Govorim o olju, ki prihaja iz tujine, in to največ iz Ukrajine. Zdaj so namreč oživele transportne poti. Ta cena olja opazno pada, tako da je na policah že za evro nižja. Trenutno prodajamo tudi mleko iz Poljske, ki ima kljub prevozu krepko nižjo ceno od domačega. Začela je padati tudi cena masla, ki se je lani zelo dvignila, tudi cene sira se nižajo. Opažamo torej prve lastovke, znanilke padanja cen."