To odporno žito preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi, velja pa tudi za eno od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave ob prilagajanju na zahtevnejše rastne pogoje, so izpostavili na kmetijskem ministrstvu.
Kot so ta teden sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so Združeni narodi mednarodno leto prosa razglasili marca 2021 na pobudo Indije in Nigerije ter s podporo Agencije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) in nekaterih drugih držav.
Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno ter so ga uporabljali kot osnovno živilo številni prebivalci Azije in Podsaharske Afrike. Na svetovni ravni sta prav Afrika (s 55 odstotki) in Azija (z 41 odstotki) največji pridelovalki tega žita. Evropa pridela tri odstotke globalne proizvodnje, Severna Amerika pa en odstotek.
Proso sodi med starodavna žita, ki so imela pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in so del tradicije številnih domorodnih kultur. Tako tudi danes prispevajo k opolnomočenju malih pridelovalcev, odpravi lakote, prilagajanju podnebnim spremembam, promociji biotske raznovrstnosti in spremembi kmetijsko-živilskih sistemov, so zapisali na ministrstvu.
"V letih, ko se soočamo s sušo in visokimi temperaturami, v ospredje spet prihajajo poljščine, ki lahko preživijo v ekstremnih razmerah. Ena izmed najboljših je proso, saj ni občutljivo za vrsto tal, odporno je proti suši in visoki temperaturi ter ima kratko rastno dobo - le okoli sto dni," so izpostavili.
Poleg tega lahko nadomesti posevke, ki spomladi propadejo zaradi pozebe. Zaradi tega je proso spet ena od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne pogoje.
V Sloveniji je bila prosena kaša že v srednjem veku in nato še več stoletij vsakdanja jed. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Gorenjsko naj bi imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje.
Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki v obliki doma pridelane zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša; to je proso, kuhano v mleku. V zadnjem stoletju so proso na poljih in na krožnikih sicer zamenjala druga žita (pšenica, ječmen in koruza), močno pa se je uveljavil tudi krompir.
Leta 2021 je bilo v Sloveniji s prosom posejanih 418 hektarjev njiv, na katerih je bilo pridelanih skupno 520 ton prosa. V primerjavi z letom 2020 je bilo pridelanega 25 ton več prosa.
Vračanje prosa na njive in krožnike po navedbah ministrstva pomembno prispeva k ohranjanju etnološkega izročila, obenem pa nudi možnost za pestrejšo ponudbo tradicionalnih živil lokalnega izvora in s tem večjo samooskrbo z doma pridelanimi živili.
