Če je bil tržni delež diskontnih trgovcev po vstopu na slovenski trg, ko so na svojih policah ponujali le peščico izdelkov domače proizvodnje, zanemarljiv, se je sčasoma povečeval, danes pa slovenski potrošniki v njih porabijo največ denarja.
Navajajo podatke iz letošnje raziskave enega od vodilnih podjetij za tržne analize NielsenIQ, kjer navajajo, da diskonti za slovenske potrošnike ostajajo ključna nakupovalna destinacija. Polovica vprašanih je odgovorila, da so večino sredstvev za nakupe blaga široke potrošnje porabili v diskontih. V povprečju kupci diskonte obiščejo 7,5-krat, supermarkete 5,8-krat, hipermarkete pa 4,2-krat na mesec.
Poleg tega, da potrošniki za blago široke porabe največ sredstev potrošijo pri diskontnih trgovcih, naj bi v nekaterih kategorijah živilskih izdelkov imeli tudi najvišje tržne deleže, kar se dogaja povsod po svetu, navajajo v Dnevniku.
In izpostavljajo, da so po primerjavi poslovanja šestih trgovinskih verig pri nas (Lidlovo poslovno poročilo je bilo objavljeno šele pred nekaj dnevi, ostali so jih objavili septembra lani) ugotovili, da Mercator ohranja primat, a da je treba upoštevati podatek, da je v Mercatorjevih prihodkih v prodajo, v višini 1,2 milijarde evrov vključenih okoli 100 milijonov evrov prihodkov Mercator Tehnike, za okoli 200 milijonov evrov pa prihodkov od veleprodaje, kar pomeni, da se Sparov promet v maloprodaji približuje Mercatorjevemu. Kumulativna prodaja treh diskontnih trgovcev (Hofer, Lidl in Eurospin).ki naj bi imeli skoraj tretjinski delež, pa prekaša Mercatorjevo maloprodajo.
