Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS je opredelil prednostna področja, ki jih bi bilo po njegovem treba uvrstiti v koalicijsko pogodbo.
Meni namreč, da je treba postaviti digitalizacijo družbe kot strateško pomembno usmeritev države, so danes sporočili iz GZS. Za prednostna področja je svet za digitalizaciji pri Gospodarski zbornice Slovenija (GZS) označil digitalizacijo gospodarstva s poudarkom na srednjih in malih podjetjih, razvoj in podporo digitalnega poslovnega okolja, digitalizacijo storitev javne uprave za državljane in gospodarstvo ter pospešen razvoj IKT-panoge in digitalnega gospodarstva. "Aktualna verzija koalicijske pogodbe odločno premalo naslavlja digitalizacijo in digitalno preobrazbo gospodarstva, reševanje problematike pomanjkanje IKT-strokovnjakov in ne kaže ambicije po odločnem napredku Slovenije na tem področju, ki je ključen za dvig oddane vrednosti gospodarstva in s tem blaginje Slovenije," je ocenil predsednik sveta in podpredsednik GZS Igor Zorko.
In podčrtal, da bi bilo treba področje digitalizacije nujno dopolniti.
Slovenija je po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe v povprečju EU. Zato je Gospodarski strateški svet za digitalizacijo pri GZS opredelil ključne usmeritve, da Slovenija do leta 2030 napreduje med pet najuspešnejših držav po tem indeksu. "Še posebno pereč je problem premajhnih naložb v digitalne tehnologije in digitalne kompetence ter števila IKT-strokovnjakov," je dodal direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS Nenad Šutanovac.
Digitalizacija in digitalna preobrazba sta ključni za dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. "Mala in srednja podjetja so dinamični motor gospodarstva, zato jim je treba nuditi podporo pri prehodu v digitalno gospodarstvo," je pojasnil Zorko. Potrebna so pospešena vlaganja v razvoj pametne družbe ter povezovanje državne uprave, javnega sektorja, lokalne uprave in podjetij.
Javni sektor se mora digitalno preobraziti ter vzpostaviti uporabnikom prijazne digitalne storitve. "Osnovne digitalne storitve lahko vzpostavlja država sama, vse ostale storitve pa lahko razvijamo v javno-zasebnem partnerstvu z odpiranjem podatkov javnega sektorja za inoviranje zasebnemu sektorju," je menil Zorko in dodal, da tudi zdravstveni sistem potrebuje nadaljnjo digitalizacijo.
Med prioritetami je nujen tudi pospešen razvoj IKT-sektorja, kar pa je pogojeno z rastjo števila IKT-strokovnjakov. V skladu s cilji EU digitalnega kompasa bi morali število strokovnjakov vsako leto do leta 2030 povečati za vsaj 5000. "Zato je nujna reforma izobraževalnega sistema z uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v osnovne in srednje šole, povečanje števila študentov in privabljanje tujih študentov in IKT-strokovnjak," je poudaril Zorko.
