Na Mlekarski konferenci 13.oktobra so se udeleženci ponovno soočili z realnostjo kar zadeva pridelavo in predelavo ekološkega mleka v Sloveniji in ta ni niti malo optimistična. Slovenskega ekološkega mleka je občutno premalo, o razlogih pa smo se pogovarjali tudi z Danielom Kelečevićem, izvršnim direktorjem prve in največje ekološke mlekarne pri nas. | Družinsko poslanstvo V družinski mlekarni Krepko (starša Dunja in Brane Kelečevič sta v posel vpeljala sina Daniela in hčerko Sandro – Turnšek), so s pridelavo tradicionalnega kefirja iz pravih kefirjevih zrn pričeli leta 1992, pri tem pa jih je vodila strast. Najstarejši naravni probiotični napitek, ki vsebuje več kot 30 probiotičnih kultur ter vrsto vitaminov in mineralov, so želeli približati Slovencem in v tem tudi uspeli, saj so na podlagi podatkov AC Nielsen Slovenija Panela maloprodaje za blagovno skupino Kefir za obdobje 12 mesecev, kefirji Krepko najbolj prodajani kefirji v Sloveniji. |
Kako ste prišli na idejo pridelave ekološkega mleka?
Čisto enostavno. Ko smo izdelovali mlečne izdelke in začeli s kefirjem ter nato sirom oz.feto, nam samim v družini mleko ni bilo dobro, da bi ga konzumirali. Zaradi tega smo se odločili, da gremo v ekološko zgodbo in takrat, ko smo z mlekarno začeli, smo jasno rekli, da želimo izdelovati izdelke, ki jih jemo oz.uživamo sami, tudi mi kot družina. Če pride nek kmet in reče, da ima veliko silažo in precejšnjo količino donosa mleka na kravo, a ker ima to mleko vonj po silaži, se moraš takoj vprašati, če je to normalno. In če imaš količkaj soli v glavi je odgovor jasen. "Ne, to ni normalno in tak sistem ne more biti v redu!"
Koliko je teh kmetov s katerimi sodelujete, saj jih je bilo, ko ste začeli, samo 5?
Tudi sedaj jih nimamo veliko več, so pa ti kmetje v tem času povečevali svoje črede. A ostaja grozen podatek, da se kmetje v Sloveniji nočejo preusmeriti v ekološko pridelavo in to je npr. v primerjavi z Avstrijo zanemarljiva številka.
Ko ste omenili Avstrijo, smo na tej (Mlekarski op.p.) konferenci slišali predavanje gosta iz Koroške, ki je postregel z velikimi številkami ekoloških pridelovalcev mleka, ki imajo tam tudi svoje združenje. Ali obstaja v Sloveniji?
Ne, mi nimamo združenja ekoloških kmetovalcev. Mlekarna Krepko je organizirala gospodarsko interesno združenje, v katero smo vključili vse pridelovalce mleka, potem pa se to združenje ni širilo, ker ni bilo niti podpore s strani države. Slovenija pač nima neke namenske skupine, v katero bi zavestno vlagala svoja sredstva in "resurse", ki bi promovirali pridelavo in predelavo ekološkega mleka. To je velika pomanjkljivost v primerjavi z drugimi, npr. z omenjeno Avstrijo, kjer smo lahko videli kako na vseh nivojih spodbujajo ekološko kmetijstvo.Pri nas se sicer delijo neke subvencije za pridelovalce ekološkega mleka, a po drugi strani se nič ne dela na ozaveščanju in tem, da bi neke strahove kmeta, ki je lahko prestrašen na različnih ravneh s to pomočjo razbili in bi bili vsi skupaj bolj razgledani.
In kdaj bi se lahko po vašem mnenju stvari spremenile vsaj malo, če že ne krepko?
Res ne vem.Enostavno nič ne delamo na tem področju in vse je prepuščeno pridelovalcu, ki le ko ta reče, da bo odkupil vse količine pridelanega mleka, če se bo kmet preusmerili v ekološko predelavo, kar pa mi sami brez pomoči države ne moremo storiti.
Je pa Slovenija na 5 ali 6.mestu kar zadeva uvoz avstrijskega ekološkega mleka na njihovi lestvici kar pomeni, da je ta velik uvoz vam le še dodatna ovira, mar ne?
Seveda je to velika konkurenca. Lahko ste videli tiste številke, ki so dovolj zgovorne. Mi smo največji odkupovalci ekološkega mleka v Sloveniji pa smo najmanjša mlekarna, to pa smo naredili predvsem zaradi lastnega prepričanja, da je ekološki način pridelave ter predelave mleka način življenja prihodnosti. Zaradi preživetja smo dobršen del našega mleka prisiljeni označiti kot konvencionalno.
Kdaj bo bolje?
Ko bo država namenila sredstva in delala več z enotno politiko na ozaveščanju vseh deležnikov, ki sodelujejo v tem procesu. Pridelovalec mora vedeti za kaj gre in kaj mora narediti za to in kakšne bodo prednosti, če se bo preusmeril, predelovalec pa mora ravno tako vedeti kaj počne in se znati pogajati s kupcem, ki je v tem trenutku trgovska veriga. Ta pa mora imeti interes in ga bo imela, če bo končni potrošnik, bodisi Janez ali Miha, tak izdelek iskal. Ne smemo se pogovarjati o nekakšnih teorijah zarot, kot se danes o covidu, ko marsikdaj slišiš:" Ah,saj to ekološko ni nič."
Ampak konkretno vam, kot Mlekarni Krepko, je na nek način tako stanje v redu, saj smo brali, da ste krepko povečali prodajo od vrat do vrat?
Ne, ne. Napačno razmišljate. Če bi ostali na konvencionalni pridelavi, bi bilo naše podjetje lahko danes desetkrat večje. Ampak mi se nismo želeli ukloniti temu načinu razmišljanja , nismo se odločili za "pull" (potegni op.p.) potrošništvo, kjer zahteva kupec ekološko ampak za "push" (porini op.p.), kjer smo mi tisti, ki porivamo naprej naš način ekološkega mleka, ki je za kupca najboljše.
Korona vam je odvzela tudi že skoraj dogovorjen posel na Danskem, kajne?
Na Danskem nas je glede dogovarjanja posla s tamkajšnjo drugo največjo mlekarno res ustavil covid, saj so ob zaprtju države zaščitile domače proizvodnje in enako so storili tudi Danci.
