Slovenski rejci drobnice zaradi težav z zvermi in neodzivnost oblasti iz obupa ne bodo več sodelovali na nobeni razpravi ali dogodku, povezanim z akcijskim načrtom za upravljanje zveri. Kot so povedali na Agri, s tem ne bodo več dajali legitimnosti odločitvam, sprejetim na teh dogodkih, ampak se bodo poskušali znajti drugače.
Predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije Roman Savšek je povedal, da so bili žal pozivi rejcev k razumnemu upravljanju populacije zveri vedno preslišani in neupoštevani, čeprav so tvorno sodelovali na vseh pogovorih in delavnicah s to temo.
Po 25 letih truda pri reji drobnice je po njegovih besedah rezultat drastično povečanje zveri, gre za volka, medveda, risa in tudi šakala, ki ni avtohtona vrsta, ki rejcem povzročajo velike težave.
"Tudi zveri so krive za upad reje, če to ne bo upoštevano v kmetijski strategiji, reje drobnice ne bo več. Leta 2009 smo imeli okoli 170.000 živali, trenutno le še 125.000," je navedel Savšek. Ob tem je dodal, da na območjih z zvermi reja upada, denimo na Kočevskem je bilo okoli 10.000 ovac in koz, zdaj jih je le še okoli 2000, zveri se naseljujejo v alpski prostor, po vsej Sloveniji.
Težave živinorejcev, med katerimi so najbolj na udaru rejci drobnice, je treba po mnenje rejcev reševati sistemsko z upoštevanjem mnenja tudi kmetov, ne samo strokovnjakov. Pri tem je treba upoštevati, da populacija medveda in volka ni več ogrožena, pač pa je močno ogrožena populacija avtohtonih pasem.
Pripombe pa imajo tudi na delitve denarja, saj, kot so povedali, rejci za zaščito živali v resnici dobijo le 0,8 odstotka denarja, drugo se porazgubi po različnih projektih. Po njihovem prepričanju jim država postavlja nemogoče zahteve za zaščito živali, ukrepi so papirni in neprimerljivi na primer s švicarskimi.
Po mnenju kmetov bi morali sami poskrbeti le za električne ograje, za svoje živali pa naj poskrbi država. Sicer jim, kot so še povedali, ne preostane drugega, kot da sami poskrbijo za zaščito svojih živali.
