Lokalna hrana s kratkimi dobavnimi verigami je priložnost za slovenski turizem, za uspeh na tem področju pa je pomembno povezovanje in sodelovanje, so poudarili na današnjem strokovnem posvetu na Brdu pri Kranju, poroča STA (Slovenska tiskovna agencija).
Direktor Poslovno podpornega centra (BSC) Kranj, ki deluje tudi kot Regionalna razvojna agencija Gorenjske in je soorganizator današnjega posveta, Rok Šimenc je poudaril pomen lokalne hrane, ki da je pomembnejša kot ekološka hrana, ki pogosto prihaja iz oddaljenejših krajev. Pomen prehranske samooskrbe se je posebej pokazal v času, ko je (zaradi pandemije) obstajala možnost prekinitve dobavnih verig. Je pa pri tej pomembno sodelovanje, kjer lahko po njegovem mnenju ključno vlogo odigrajo zadruge.
Direktor kranjske mestne uprave Bor Rozman je povedal, da so se v regiji povezovanja gastronomije, turizma in lokalne samooskrbe lotili pred tremi leti. Da bi povečali lokalno prehransko samooskrbo z ekološko in trajnostno pridelavo, je nujno povezovanje v verigi, je poudaril. Podobno je direktor Razvojne agencije Sora Gašper Kleč poudaril, da je doživljanje turistične destinacije pomembno tudi skozi kulinariko, pri čemer da je ključna lokalna hrana. Treba je spodbujati lokalne verige in blagovne znamke ter tovrstno hrano uvajati tudi v vrtce in šole, je menil.
Politika lahko pomaga s podporo promociji, krepitvijo nadzora nad izvajanjem predpisov, kot je uredba o zelenem javnem naročanju, in finančnimi ukrepi za povezovanje lokalnih pridelovalcev hrane. Ključna pa je aktivnost vseh deležnikov in njihovo povezovanje, je poudaril kmetijski minister Jože Podgoršek.
Državna oz. evropska podpora prek ukrepov skupne kmetijske politike je lahko v pomoč, ne sme pa biti odločilen dejavnik za odločitev za kmetovanje, v ozadju mora biti ekonomski vidik, pravi minister, pri tem pa je ključno, da potrošniki prepoznajo pomen lokalne hrane, ki je kakovostna in varna.
Gastronomija je eden ključnih produktov slovenskega turizma, je poudarila direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. STO zato Slovenijo v okviru zelene usmeritve slovenskega turizma promovira tudi kot zeleno butično destinacijo za petzvezdična gastronomska doživetja. Med drugim so uvedli zeleno shemo v gastronomiji, v okviru katere lahko ponudniki, ki upoštevajo načela trajnostnega razvoja, pridobijo certifikat Slovenia Green Cousine. Doslej so podelili 22 tovrstnih certifikatov.
Trajnostna naravnanost je bila tudi pomemben dejavnik pri podelitvi Michelinovih zvezdic v lanskem letu, je povedala Pakova, ki je tudi razkrila, da bo letošnja podelitev teh zvezdic 23. septembra.
Pobudnik in vodja konzorcija evropsko zaščitenih slovenskih živilskih pridelkov in izdelkov Boštjan Noč, sicer predsednik Čebelarske zveze Slovenije, je dejal, da bi morali pri shemah kakovosti bolj izpostaviti evropsko zaščitene izdelke, saj da so zanje postavljeni strožji standardi in zahtevajo tudi višje stroške. Noč verjame, da so zaščiteni proizvodi "biser slovenske tradicije na področju hrane in kulinarike".
Tudi priznani kuharski mojster Tomaž Kavčič je poudaril pomen povezovanja, saj da lahko skupaj naredimo mnogo več. Slovenija je postavljena na kulinarični zemljevid in moramo biti ponosni na raznolikost, ki jo nudi, je menil.
Etnolog Janez Bogataj je spregovoril o tem, kako graditi kulinarično prepoznavnost destinacij - med drugim je treba izdelati strategijo za posamezno destinacijo, razviti lokalne verige dobaviteljev, gostinsko osebje mora dobro poznati zgodbe o jedeh in pijačah, ki jih streže, prirejati je treba kulinarične dogodke. Treba bi bilo bolj pogumno vstopati v mednarodni prostor, izobrazba na kulinaričnem področju bi morala slediti razvoju gastronomije v svetu, potrebna bi bila tudi strokovno postavljena gastronomska diplomacija, je med drugim menil.
