Vlada je za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, sta na sejmu Agra povedala sindikalist Anton Medved in kmetijski minister Jože Podgoršek.
S tem je rešena vrsta težav in zapletov, kako razdeliti kmetijski denar, o čemer so ves čas razpravljali na sejmu.
Po Podgorškovih besedah bodo lahko tako odgovorili na ključna vprašanja, kot so dobrobit živali, prilagajanje na podnebne spremembe, posodabljanje kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalni sektor. Bo pa zato po njegovi oceni zelo zanimiva razprava, ko bodo govorili o proizvodno vezanih plačilih. Minister je prepričan, da v Sloveniji skoraj ni sektorja, ki ni v težavah, odgovor na to vprašanje pa, kot ponavlja, ne bo politična odločitev, ampak bodo morali odgovoriti skupaj s stroko na podlagi izračunov.
Po prvotnem predlogu je bilo v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji za obdobje 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega in okoli 250 milijonov evrov državnega denarja, ob tem pa je bil predviden prenos 150 milijonov evrov s prvega stebra oziroma neposrednih plačil na drugi steber, namenjen projektom in naložbam. Temu so ostro nasprotovale kmečke organizacije.
Podgoršek je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni velikokrat poudaril, da bodo odločali na podlagi analiz skupine agrarnih ekonomistov z Biotehniške fakultete. Tako so Emil Erjavec, Stane Kavčič in Jaka Žgajnar pripravili model za izračune, ki s 145 tipi kmetij lahko opiše celotno stanje v kmetijstvu in kaže, kaj se s prerazporeditvijo denarja dogaja na posameznem tipu kmetije.
Kot je povedal Erjavec, so bili rezi v prvotnem osnutku strateškega načrta tako radikalni, da bi ogrozili pomemben del kmetij in nekaterih sektorjev, saj se je količina denarja zmanjšala. Zato so z modelom uravnotežili rezultate in prišli do scenarija, ki daje najbolj uravnotežen rezultat znotraj pravnega okvira, ki ga daje EU, in znotraj strateških prioritet slovenskega načrta.
Rezultat kaže, da mora biti prenos sredstev čim manjši, saj vsak večji prenos zmanjšuje sredstva in ogroža tiste kmetije, ki so pri dohodku zelo odvisne od podpor. To so vse govedorejske, prašičerejske in del poljedelskih kmetij.
Pri prenosu do 10 milijonov evrov je mogoče ta učinek zmanjšati, zmanjšamo pa ga tudi, če izkoristimo rabat, to je posebno določilo, da če imaš v drugem stebru zelo veliko okoljskih plačil, jih lahko imaš v prvem manj. Vendar pa morajo biti plačila za okolje in podnebje takšna, da kmet doseže okoljski učinek. Glede izbire sektorjev pa so ugotovili, da ostaja problem mleka na hribovskih območjih, pitanja in reje krav dojilj.
Ob tem pa so agrarni ekonomisti opozorili, da bo brez prenosa denarja tega v drugem stebru zmanjkalo za razvoj kmetijstva. Ta vprašanja pa zdaj v dobršni meri rešuje dodatnih 100 milijonov evrov, s čimer bo državni delež 350 milijonov evrov, prvi steber pa ostaja nespremenjen.
