Da bi spodbujali ustrezno prehrano pri prebivalcih, je v Sloveniji vzpostavljen Nacionalni portal www.prehrana.si, na katerem objavljajo verodostojne informacije s področja prehrane.
Med drugim redno objavljajo tudi prispevke z nasveti, kako s prehrano podpreti delovanje imunskega sistema. Projekt izvajata Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje v okviru Nacionalnega programa na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje 2015 – 2025, vanj pa vključujejo tudi strokovnjake iz različnih drugih organizacij.
Dr. Nina Zupanič, Inštitut za nutricionistiko je na to temo povedala naslednje: "Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe. V razvitem svetu podhranjenost ni pogosta težava, ravno obratno, tukaj predstavlja težavo prehranjenost, ki je pogosto posledica prevelikega vnosa enolične in z vitamini in minerali revne prehrane. Prehranjenost oziroma debelost prav tako lahko načne naš imunski sistem, še posebej maščobne zaloge, ki se nalagajo okrog pasu. Maščobno tkivo namreč prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem. Ta proces je ob izgubi odvečnih kilogramov v veliki meri reverzibilen."
Njena sodelavka, Dr. Živa Lavriša, dodaja "Izpostaviti velja, da je večino naštetih koristnih snovi v zadostni meri mogoče zaužiti že s pestro in uravnoteženo hrano. Poleg tega s polnovredno prehrano, predvsem pa z zelenjavo, zaužijemo še znaten delež antioksidantov, vlaknin in drugih koristnih snovi, kar ima še dodaten pozitiven učinek na naše zdravje. Hkrati pa več ni nujno bolje, saj preveliki odmerki kateregakoli izmed zgoraj naštetih vitaminov ali mineralov ne bodo nujno dodatno povečali naše odpornosti, lahko povzročijo celo več škode kot koristi. Navedeno je potrebno še posebej upoštevati pri prehranskih dopolnilih, ki pri pestri in uravnoteženi prehrani najpogosteje niso potrebna."
Izjema pa je predvsem vitamin D. Vitamin D nastaja v človeški koži, kadar je le-ta dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi (UV-B žarkom), vendar pa v jesensko-zimskem obdobju, zaradi nizke intenzitete sončnih žarkov, tvorbe vitamina D v koži praktično ni, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
"V nacionalni raziskavi Nutrihealth smo ugotovili, da ima med novembrom in aprilom kar 80% odraslih Slovencev pomanjkanje vitamina D, skoraj 40% Slovencev pa zelo hudo pomanjkanje. Zato zdravniki endokrionologi v tem času priporočajo dodajanje vitamina D," pa je sklenil Prof. dr. Igor Pravst.
