
Kearney: "Vpliv pandemije na poslovanje podjetij"
Slovenija
12.05.2020

Globalno svetovalno podjetje Kearney je v sodelovanju z AmCham Slovenija v aprilu 2020 izvedlo raziskavo, v kateri obravnava vpliv pandemije COVID-19 na poslovanje podjetij v Sloveniji.
Študija je pokazala, da kot posledico izrazito negativnega učinka pandemije na poslovanje (povprečno 15 % nižji prihodki, 13 % nižje investicije, 6 % nižje števila zaposlenih) veliko podjetij pričakuje pospeševanje digitalizacije, približevanje dobavnih verig ter več prevzemov in združitev.
Analiza ugotavlja, da je imela nekaj več kot polovica anketiranih podjetij že pred začetkom pandemije pripravljen splošni načrt za izredne razmere, ki se je v 70 % primerov izkazal za učinkovitega v trenutnih razmerah. Kljub temu da podjetja večinoma pričakujejo negativen vpliv na prihodke in investicije, zmanjšanje delovne sile in v skoraj polovici primerov težave z denarnim tokom v obdobju naslednjih treh do šestih mesecev, pa obstajajo primeri, kjer podjetja povečujejo investicije v digitalizacijo ter združevanja in prevzeme in razvijajo transformacijske ukrepe z namenom izstopiti iz krize kot zmagovalci.
Učinkovitost načrtov za izredne primere
Za delovanje v kriznih razmerah je imela več kot polovica anketiranih podjetij že pripravljene načrte. V primerjavi z manjšimi in srednjimi podjetji se kaže boljša pripravljenost večjih podjetij, ki imajo načeloma vsaj na papirju postavljene protokole za kontinuiteto poslovanja in več razpoložljivih virov za podporo pri ukrepih, kot je na primer delo od doma. V več kot polovici velikih podjetij so se ti načrti sicer izkazali za koristne, je pa ta delež v Sloveniji precej nižji kot npr. v državah Beneluksa, kjer večina, 80 % velikih podjetij, obstoječe načrte ocenjujejo kot koristne in učinkovite.
V anketiranih podjetjih več kot 80 % zaposlenih dela od doma; za 90 % podjetij ta ureditev dela ni predstavljala izzivov. Ta podatek kaže na možnost, da bi se taka ureditev dela lahko vzdrževala tudi po odpravi trenutnih omejitev.
Izrazito negativen vpliv na poslovanje
Podjetja za leto 2020 v povprečju pričakujejo 15-odstotni padec v prihodkih, 6-odstotno znižanje delovne sile in 13-odstotno znižanje investicij. Največji negativni vpliv beležijo podjetja v avtomobilskem, transportnem in industrijskem sektorju, sektorju strokovnih in poslovnih storitev ter v sektorju medijev in izobraževanja. Nasproten trend doživljajo predvsem podjetja v sektorjih kemije in zdravstva.
Marko Derča, partner v Kearney, izpostavlja: "V času ko podjetja zmanjšujejo število zaposlenih, npr. samo zagonska podjetja v Nemčiji zmanjšujejo število zaposlenih za preko 50 %, to za tradicionalna podjetja pomeni priložnost za prevzem teh talentov, ki so jim v preteklosti zaradi visoki plač bežali v visoko tehnološka podjetja".
Podjetja iz storitvenega sektorja pričakujejo največ težav z denarnim tokom že v naslednjih treh mesecih, podjetja v avtomobilskem, transportnem in industrijskem sektorju pa v naslednjih 12 mesecih.
Obdobje po krizi predvsem v luči transformacije podjetij, pospeševanja digitalizacije in približevanja dobavnih verig
Velika večina anketiranih podjetij že oblikuje transformacijske načrte za svoje delovanje po krizi. Skoraj 50 % se jih pripravlja tako na notranjo transformacijo kot na izkoriščanje priložnosti na trgu. Podjetja od države pričakujejo predvsem, da ne bodo postavljala državnih mej in da se bo trudila obdržati enoten evropski trg. Pričakujejo tudi, da se bodo uspešno implementirali načrtovani ukrepi na ravni države.
Kar 88 % podjetij načrtuje pospešitev digitalizacije notranjih procesov in ohranjanje dela na daljavo. Kar 86 % jih načrtuje robotizacijo procesov; največ teh podjetij prihaja iz storitvenega sektorja.
Pandemija COVID-19 je pokazala, da dobavne verige niso dovolj odporne na večje pretrese v svetu. Zato več kot polovica anketiranih podjetij načrtuje približevanje dobavnih verig Sloveniji, zmanjšanje nabave iz Kitajske in približevanje proizvodnih kapacitet Sloveniji. Podjetja v Evropi bodo namesto iskanja čim nižjih cen v izbiri dobaviteljev prioritizirala predvsem geografsko bližino in kvaliteto, kar prinaša nove priložnosti tudi za slovenska podjetja in za njihovo večanje dodane vrednosti na zaposlenega. Dobavitelji se bodo pospešeno povezovali v partnerstva in različne ekosisteme, kar bo dodatno pospešilo inovacije in večalo potrebe po nadomeščanju standardnega odnosa kupec-dobavitelj s strateškim povezovanjem.
Marko Derča, partner v Kearney, izpostavlja: "Kot posledico krize podjetja pričakujejo tudi krepitev aktivnosti konsolidacije znotraj panoge, kar pomeni, da bodo prevzemala druga podjetja ali pa pričakujejo, da bodo sama prevzeta”.
Prihodnji ukrepi in spremembe bodo pogojevali ne le preživetje podjetij, temveč tudi njihov konkurenčen položaj po koncu krize. Podjetja gredo skozi tri glavne faze. Prva faza ("preživetje") vključuje zaščito zaposlenih, upravljanje partnerjev, načrt za poslovno kontinuiteto in ukrepe za likvidnost. Druga faza ("nadaljevanje poslovanja") izpostavlja zmanjševanje internih in zunanjih stroškov ter prilagajanje odnosov s partnerji. Tretja faza ("zmaga") pa se osredotoča na doseganje konkurenčne prednosti predvsem skozi izboljšavo učinkovitosti in dolgoročne investicije. Večina anketiranih v slovenski raziskavi trenutno umešča svoje podjetje v drugo fazo medtem ko so, denimo, podjetja v Severni Evropi v večini že v tretji fazi.
Derča izpostavlja: "V situaciji, ki je posledica pandemije, se jasno kaže, da je za pripravljenost na ''novo normalnost'' in vzdrževanje konkurenčne prednosti v svetu po krizi COVID-19 potreben pristop racionalizacije danes ter poguma za investiranje in transformacijo jutri. Kriza ne prinaša samo izzivov, temveč tudi priložnosti za zmage".
Celotno poročilo raziskave Vpliv pandemije COVID-19 na poslovanje podjetij v Sloveniji, ki je bila izvedena v aprilu 2020 na vzorcu 110 slovenskih podjetij, je dosegljivo na povezavi: