Zakonca Kelečević sta leta 1992 kefirna zrna iz tedanje Sovjetske zveze prinesla v Slovenijo in začela izdelovati kefir na tradicionalen način. Iz skromnih začetkov sta z veliko truda in predanosti zgradila mlekarno Krepko, katere glavni izdelek in zaščitni znak je še danes prav kefir – krepki suhec. Projekt Agropol spodbuja čezmejno sodelovanje mlekarn in zelišćarjev, poteka pa od januarja 2016 do konca leta 2018, na pobudo evropske komisije.
Projekt Agropol vodi konzorcij , ki ga sestavljajo univerza v Gentu in podjetji Ideas iz Belgije ter Metis iz Avstrije. S slednjim sodeluje Julija Marošek iz Slovenije, ki koordinira naše partnerje. Konzorcij je izbral dve regiji, ena obsega avstrijsko in slovensko Koroško in v slednjo je vključena tudi mlekarna Krepko.
Kot danes razlaga hči uakoncev Kelečević in direktorica mlekarne Sandra Turnšek, je njuna pobuda izhajala iz popolnoma praktičnega razloga: "Tedaj se nista odločila za proizvodnjo tradicionalnega kefirja zaradi denarja, temveč zato, ker v Sloveniji nikjer ni bilo mogoče kupiti nobenega dobrega kefirja.”
Mlekarna Krepko, ki je leta 2007 prešla na proizvodnjo ekoloških izdelkov, je trenutno edina mlekarna v Evropski skupnosti, ki proizvaja kefir na tradicionalen način iz kefirnih zrn. Po osvojitvi številnih priznanj za kakovost, je bila usmeritev tudi na zahtevne tuje trge logično nadaljevanje zgodbe o uspehu.
V mlekarni Krepko so tako izjemno ponosni, da jim je s svojim paradnim izdelkom uspelo priti na prodajne police enega največjih trgovcev v Avstriji. Spar Avstrija je pod svojo krovno blagovno znamko bio izdelkov Natur Pur uvrstil tudi bio kefir Mlekarne Krepko, ki je poleg naravnega okusa na voljo tudi z okusom breskve in jagode. V Mlekarni Krepko kefir edini v Evropski skupnosti izdelujejo kefir na tradicionalen način.
Postopek tradicionalne proizvodnje je zamuden in dolgotrajen, vendar podjetje, ki trenutno zaposluje 40 delavcev, že 26 let ostaja zvesto tradicionalni izdelavi kefirja iz kefirnih zrn.
Direktorica Sandra Turnšek pojasnjuje: "Četudi druge mlekarne med proizvodnjo uporabljajo instant pripravke, smo prepričani, da je samo z našo metodo mogoče zagotoviti opevane blagodejne učinke kefirja. Iz tega razloga ne dodajamo nobenih konzervansov in ojačevalcev okusa.”
| Izbočen pokrov kot znak kakovosti Za izdelavo tradicionalnega kefirja mleku primešajo kefirna zrna. Te poleg mlečnokislinskih bakterij vsebujejo tudi kvasovke, ki povzročijo fermentacijo oziroma vretje. Pri tem se mlečni sladkor (laktoza) pretvori v mlečno kislino in ogljikov dioksid, da nastane osvežujoč, nekoliko rezek napitek iz kislega mleka, ki ima prijetno kremasto teksturo in nekoliko kiselkast okus. Sandra Turnšek pojasni: "Postopek fermentacije in z njim povezana tvorba ogljikovega dioksida se nadaljujeta tudi po polnjenju kefirja v embalažo. Ogljikov dioksid se pri fermentaciji nabere pod pokrovčkom, zato se pokrovček kefirja v lončku izboči. To je znak kakovosti, ker se pokrov napihne samo pri tradicionalno pripravljenem kefirju." |
