
Oljarna in mešalnica krmil Jeruzalem SAT iz Središča ob Dravi letno pridela okoli 90 tisoč litrov bučnega olja. Približno 50 tisoč litrov ga tržijo z geografsko označbo štajersko-prekmursko bučno olje. "Moramo se kar potruditi, da odkupimo dovolj lokalno pridelanih bučnic, saj je naše olje z geografsko označbo štajersko-prekmursko bučno olje," pravi predstavnica podjetja, Sonja Krabonja.
Prehranski svetovalec Sašo Kovačič in biotehnolog Žan Bračič iz Celja sta za razvoj receptur za tri mešanice, "limona in česen", "original" in "sladko-pekoče", potrebovala dobrega pol leta. Edini konzervans, ki ga uporabljata, je piranska sol.
Izdelke iz ekološko pridelanih žit, ki jih meljejo na starem mlinskem kamnu iz žive skale, pod prenovljeno blagovno znamko Mlinarstvo Kolenko že tri leta tržijo v ekoloških trgovinah po Sloveniji.
Prepoznavnost gradijo na butični proizvodnji zeliščnih sirupov, čajev in zeliščnih mešanic, pridelanih izključno iz domačih sestavin brez konzervansov in ojačevalcev okusov. Edita Mlakar večino zelišč nabere na domačem travniku, ki, kot pravi, na srečo nikoli ni bil gnojen z umetnimi gnojili.

Gregor Šilc pojasnjuje, da nameravajo - ob raznovrstni ponudbi klasičnih jajčnih, ajdovih, pirinih, konopljinih in drugih testenin z dodatki - v prihodnjih letih ponudbo povečati še z ekološkimi in brezglutenskimi izdelki. Zdrob uvozijo iz Italije, za ajdove in pirine testenine uporabljajo slovensko moko, jajca pa kupujejo od farme Hrvatič iz Pivke.
"Vrhunske kuharje je navdušilo. Pohvalil ga je Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu, uporabljata pa ga že Igor Jagodic iz restavracije Strelec in Uroš Štefelin iz Vile Podvin,” pravi Peter Pelicon, ki s partnerko Jasno Jenko prevzema vodenje ekološke oljkarske kmetije Jenko iz Bertokov nad Koprom. Jenkovi aduti so sortno olje istrska belica in leccino, sortni izbor couvee in aromatizirano oljčno olje s pomarančo ali limono, za katero uporabljajo sveže ekološko sadje.
Sire s teranom, sivkinimi cvetovi, brinovimi jagodami in kraškim šetrajem na kmetiji Žerjal delajo za gurmane pri nas in na Tržaškem. Letos bodo naredili tono sirov iz nove linije, kar je 15 odstotkov njihove celotne proizvodnje.
Iz najboljšega kraškega in vipavskega sadja ter zelenjave Vojka Žgavec Clemenz in Jurij Clemenz v Tomaju na Krasu kuhata 29 različnih marmelad, dva čatnija in paradižnikovo šalšo. Po izvirnih receptih jih pripravljata iz sadja ter zelenjave, dodata pa še sivko, teran, čokolado, ingver, kardamom, muškatni orešček, cimet in druge začimbe. Sama pridelata rabarbaro, drugo sadje in zelenjavo pa kupita. Izjema so agrumi, ki jih v 12 urah pripeljejo s Sicilije.

Purissima je posestvo med Ankaranom in Škofijami, kjer KZ Agraria Koper v 0,6 hektarja velikem rastlinjaku brez fitofarmacevtskih sredstev goji paradižnik, v nasadih pa tudi kaki, melone, jagode in ekološko zelenjavo. Iz paradižnika in kakija, ki jim ga poleti in jeseni ni uspelo prodati trgovskim verigam, kuhajo paradižnikovo šalšo in kakijevo marmelado.
Iz domačih čilijev Mojca Kravina in Žiga Rajić že drugo leto na domačem štedilniku ročno kuhata čilijeve omake z dodatki. Pod blagovno znamko Pekočko ponujata osem omak in čilijev pesto. Svoja vrata so jima odprle določene špecerije v Parizu.
Na kmetiji Štirn iz okolice Kranja buče predelujejo v zelenjavna namaza in šest marmelad z različnimi dodatki. Najbolj so poznani po ingverjevem in še štirih zeliščnih sirupih, ki gredo tudi najbolje v prodajo. Marmelade nosijo ime Bučka, narejene pa so iz muškatnih buč in jabolk s šestimi dodatki – ingverjem, pomarančo, čokolado, cimetom, meto in bezgom.
Igor Šaršanski ročno izdeluje 17 vrst domačih rezancev. Dela jih zadnjih sedem let, eksperimentira z okusi in ponudbo počasi širi ."Nudeljce delam samo iz več vrst moke in jajc, brez soli, vode ali olja," pojasnjuje Šaršanski.

Skupina Panvita je obudila blagovno znamko Pigi za sveže svinjsko meso, ki je vzrejeno v Sloveniji. Meso je iz druge najbolj razširjene pasme prašičev v Evropi, na katero prisegajo zlasti v Avstriji in delu Nemčije.
Družina Mavrič ima na Goriškem 33 hektarjev nasadov kakija, na Koprskem pa raste na 22 hektarjih. Letos bodo močno povečali odkup ekološkega kakija, ki ga bodo prodali posušenega. Da povečajo predelavo bodo sto tisoč evrov vložili v novo, večjo biološko sušilnico sadja, da sušenemu sadju ne bo treba dodati sladkorja, citronske kisline, vitamina C ali konzervansov, pravi gospodar kmetije Aleksij Mavrič.
V hrenovki poli je 90 odstotkov piščančjega mesa. Več ga nima nobena hrenovka, ki je naprodaj v Sloveniji, pravijo v Perutnini Ptuj. "Izvozili jo bomo na Hrvaško, v Srbijo, BiH, Makedonijo, Črno goro, pa tudi na Švedsko, v Švico in Združene arabske emirate," napoveduje Nada Krajnc, izvršilna direktorica za strateško trženje in marketing v Perutnini Ptuj.
Mlada zakonca Bogdan Mak in Petra Špes Mak sta si pred dvema letoma zaželela njive, kjer bi gojila zelišča in industrijsko konopljo. S svojega posestva pod blagovno znamko Sončni raj prodajata štiri vrste ekoloških čajev, konopljin, žajbljev, sivkin sirup in sirup iz ameriškega slamnika ter ekološko konopljino in pirino moko.
Kmetija Pustotnik iz Gorenje vasi od februarja tudi v Sloveniji prodaja svojo zadnjo novost – sir s tartufi. Delajo ga iz kravjega in mešanega mleka. Močnejšega okusa je mešani sir s tartufi zaradi kombinacije kozjega in ovčjega mleka. Vsi siri s tartufi so mladi in mehkejši, saj jih zorijo le nekaj tednov.

Družinsko podjetje Perger 1757 iz Slovenj Gradca je letos dalo na trg medeno testo za hitro pripravo ekoloških medenjakov v domači kuhinji. Edini na svetu delajo medenjake tudi s pravim matičnim mlečkom, cvetnim prahom in propolisom.
Leto in pol stara blagovna znamka čokoladnih tablic, pralinejev, piškotov in čokoladnega sadja, ki jih ročno izdeluje Marta Gašperlin iz Ljubnega na Gorenjskem. Njeni čokoladni izdelki ne vsebujejo hidrogeniziranih maščob, vsi razen piškotov so brez glutena. Vse dobrote iz črne čokolade so brez laktoze, zato so primerne tudi za vegane in vegetarijance.
Fitnes sir sta rikota, kot v Italiji pravijo skuti, in poltrdi sir, ki vsebujeta veliko mlečnih in sirotkinih beljakovin, a le malo maščob. "Razvili smo ju za športnike in vse, ki prisegajo na zdrav življenjski slog, hujšajo ali bi radi ostali pri svoji telesni teži," pravi Sandra Turnšek, direktorica ekološke mlekarne Krepko iz Laz pri Logatcu.
Panvita MIR je pri grill programu na našem trgu vodilni tržni proizvajalec, zdaj pa so razvili še različico čevapčičev, pleskavic, odščipancev in kosov mesa, ki imajo daljši rok trajanja in jih zato lahko tudi izvažajo. "Čevapčiči so že pečeni in zamrznjeni, le pogrejete jih in pojeste. Računamo, da bo nova linija zanimiva za tuje trge. Ciljamo na Italijo, Madžarsko, skandinavske države, Nemčijo in Veliko Britanijo," pravi Jasna Kuštor, vodja marketinga v Panviti MIR.
