Predsedovanje Slovenije Svetu EU je edinstvena priložnost za slovensko kmetijstvo in celo njegov močnejši prebojni korak v smislu razvitosti, vendar pa je uresničitev odvisna od našega ministrstva in deležnikov ter njihove skupne pripravljenosti, da naredijo nekaj več, je sporočilo z okrogle mize na sejmu Agra.
Okroglo mizo z vprašanjem: "Je predsedovanje Slovenije Svetu EU priložnost za slovensko kmetijstvo?", je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Minister Jože Podgoršek je na njej povedal, da je prednostna naloga EU v tem trenutku stabilizacija prehranskega sektorja in temu primerno podeželja kot prostora za bivanje, vendar tudi slovensko predsedstvo naslavlja nekatere pomembne vsebine.
Ena teh je zaključevanje dogovora o novem programskem obdobju skupne evropske kmetijske politike,
Slovenija pri tem pripravlja tehnične in zakonodajne akte, naslavljamo podeželska območja kot izjemno pomembna za obstoj podeželskega okolja, med pomembnimi nalogami so vloga žensk na podeželju, digitalizacija in modernizacija slovenskega podeželja, ministrska konferenca o izboljšanju komunikacije povezav med urbanim in ruralnim delom, je dejal Podgoršek.
Slovenija bo opozarjala na pomemben položaj kmeta v verigi preskrbe s hrano in spremljala prenose direktive o nedovoljenih ravnanjih v pravni red posameznih držav. Slednje je sama že storila. Pomembna tema je akcijski načrt o ekološkem kmetijstvu, kjer je po Podgorškovih besedah slovenski ekipi uspelo z vsemi ministri držav EU uskladiti končno sporočilo in s tem sprejetje na Svetu. Čakajo nas razprave o strategiji gozdov in gospodarstva, nezakonite sečnje, o ribolovu v vseh morjih, kjer lovijo evropski ribiči, je našteval minister in dodal: "Predsedovanje želimo oddelati z odliko."
Raziskovalec na centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani Marko Lovec je pri vlogi predsedovanja opozoril, da je večina programa in stvari določenih vnaprej in po njegovem to ni odvisno od predsedujoče države. Od prejšnjega predsedovanja Slovenije se je spremenilo to, da imajo članice ponekod manjšo vlogo, svet ministrov in Evropski parlament pa lahko po njegovih besedah lažje spremenita zakonodajne predloge komisije.
Kar se tiče vpliva, so še vedno pomembni velikost države, viri, povezave, znanje, Slovenija tu ni država z največjim potencialom, je povedal Lovec. Verjame pa, da bo poskušala narediti, kar se da. Ključni del reforme bodo strateški načrti držav članic, Slovenija bo ostala velik prejemnik, denarja za razvoj podeželja bo dovolj, s paketom za okrevanje in odpornost ter zelenim načrtom pa bo Evropska komisija okrepila pričakovanja, da je treba različne sektorje preoblikovati za izzive, meni Lovec.
S trditvijo, da velikost države ni pomembna, se nista strinjala Podgoršek in evropski poslanec Franc Bogovič, prepričana sta, da lahko tudi majhna država doseže cilj, če ima dober predlog in najde ustrezno podporo, kar se je v primeru Slovenije, kot sta poudarila, že zgodilo.
Bogovič je tudi opozoril, da bi morali bolj zaživeti z idejami EU, k čemur lahko veliko prispevajo dogodki, ki potekajo med ljudmi. Sicer pa se po njegovih besedah nekateri deli strateškega načrta že uveljavljajo, med njimi področja za mlade, s katerimi lahko podeželje ohranimo živo.
Podgoršek je govoril tudi o trenutnem stanju pri strategiji razvoja slovenskega kmetijstva, ki da sledi evropskim ambicijam, od zelenega dogovora do biodiverzitete. Po več kot 90 predlogih in mnenjih ter razpravi bo strategija drugačna, kot je bila dana v javno razpravo, z deležniki pa smo na dobri poti pri sklepanju kompromisov. Pri vsebini hitro dosežemo soglasje, pri razrezu pa so težave, pravi Podgoršek.
Po mnenju Lovca moramo na strategijo gledati bolj dolgoročno in pričakovati spodbude za slovensko kmetijstvo glede na to, da je Slovenija bolj izpostavljena podnebnim spremembam. "Slovenija bi lahko izkoristila politični moment in si sama zastavila bolj ambiciozne cilje, aktualno je na primer vprašanje dobrobiti živali. To bi lahko izkoristili in spremenili celo v neko blagovno znamko, biti ponosni na take kmetije, jih odpirati za javnost. Vidim veliko strateških razvojnih priložnosti za Slovenijo, pri tem pa se ne smemo spraševati, kaj Bruselj pričakuje od nas, ampak kaj lahko sami dosežemo z izkoriščanje bruseljskih pobud," pa je povedal Lovec.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je med drugim dejala, da se želi Komisija čim bolj približati vsem državljanom, tudi kmetom, ter da se pri načrtovanju strategij trudi prilagajati ljudem. Prav tako pa se trudijo, da usmeritve oziroma programe, kot je na primer zeleni evropski dogovor, čim bolje predstavijo. Sicer pa so po njenih besedah državljanskih pobud vedno veseli, in to na vseh področjih.
