Najbolj znana oz. najboljša kranjska klobasa ni več v rokah družine Arvaj. Ker niso bili sposobni odplačevati dolgov, je avstrijska slaba banka terjatve prodala. Arvajevo kranjsko klobaso si zdaj želijo kupiti štirje ponudniki, vsak pa ima svoj motiv. Čigav bo torej izdelek, ki ga pozna ves svet, a tudi v vesolju?
Kranjska klobasa je šla namreč z ameriško Slovenko Sunito Willams tudi že v vesolje, imajo jo McDonald’su in to ravno po zaslugi Arvaja, ki pa je v težavah. Vse premoženje ima družina Arvaj zastavljeno, tudi hišo v kateri živijo, avstrisjka banka pa je sedaj svojo štirimilijonsko terjatev zastavila s tem, da prodajo tudi proizvodnjo Arvajeve kranske klobase, ki jo v mesariji Antona Arvaja več kot očitno izdelujejo najbolje. A očitno ne znajo z denarjem, ki so si ga izposodili, in ga sedaj ne morejo vrniti, saj so med drugim računali tudi na evropska sredstva, ki pa jih niso dobili.
Neuradno so se za odkup oz. plačilo terjatev ponudili štirje možni kupci in sicer nekdo iz družine Arvaj, nek tuj finančni sklad, mesarstvo Rešet in Loške mesnine, ki so na podoben način že prevzele bohinjsko mesarijo in med ostalim naredijo tudi eno tono kranjskih klobas na dan.
Ali bodo prevzeli v prihodnosti tudi Arvajev recept za klobase in njihov 6000 m2 proizvodni prostor ter tako povečali (beri izboljšali) proizvodnjo, bo pokazal čas?
Kar devetkratna zmagovalka za najboljšo kranjsko klobaso je že bila mesarija Arvaj. Bila je tudi rekorderka za Guinnesovo knjigo rekordov kot največja klobasa na svetu leta ’99, klobasa ki je tehtala 520 kg, s premerom 55 in obsegom črevesa 109 cm ter dolžino 360 cm, je bila izdelana za namene reklame na smučarskem tekmovanju za svetovni pokal v Kranjski Gori.
Arvaj je eden od štirinajstih certificiranih proizvajalcev kranjske klobase v Sloveniji, da bi dobila ta naziv pa mora biti klobasa narejena po natančno določeni recepturi.
Hrvatom, Nemcem in Avstrijcem se izteka čas za proizvodnjo kranjske klobase Legenda o kranjski klobasi pravi, da ji je dal ime cesar Franc Jožef in sicer kar v gostilni Marinšek v Naklu pri Kranju, ko se je peljal z Dunaja v Trst. Ko je brkati cesar vprašal gostilničarja kaj imajo za pod zob, da je ta odvrnil, da le navadne hišne klobase. In ko jo je cesar pojedel v veliko slast je izjavil:”To pa ni navadna klobasa, to je kranjska klobasa!” Slovenija je kranjsko klobaso vpisala v register zaščitenih geografskih označb kar pomeni, da mora vsaj eden od osnovnih postopkov potekati v Sloveniji. Avstrija, Nemčija in Hrvaška lahko le še do leta 2030 v proizvodnji "svojih” kranjskih klobas uporabljajo besedo kranjska! P.S. Na Hrvaškem imajo kar štiri podjetja, ki izdelujejo kranjsko klobasico... |