Pogajalci EU in ZDA so v Miamiju minuli konec tedna sklenili 11. krog pogovorov o sklenitvi sporazuma o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP), ki naj bi obe strani Atlantika povezal v enoten trg z 800 milijoni potrošnikov. Bolj ali manj tajna pogajanja potekajo že dve leti, končala pa naj bi se, vsaj po prvotnih načrtih, do konca leta, poroča STA.
Kot vedno doslej, pogajalci tudi tokrat niso objavili podrobnosti pogajanj.ZDA so pred dvema tednoma skupaj s Kanado, Japonsko in še devetimi drugimi državami dosegle dogovor o podobnem prostotrgovinskem sporazumu na območju Tihega oceana s kratico TPP, vendar pa mora ta še skozi ameriški kongres, kjer mu nasprotujejo demokrati - podobno kot TTIP nasprotujejo številni Evropejci.
Ameriški demokrati TPP nasprotujejo zaradi strahu, da bo ta vodil v še dodatno znižanje delavskih pravic in izgubo delovnih mest v ZDA, saj je delovna sila v Aziji cenejša. Mnogi Evropejci medtem TTIP nasprotujejo, ker menijo, da ocenjenih 100 milijard dolarjev gospodarskih koristi na leto ne opravičuje zniževanja standardov in izgubo pravic na področjih, kot so varna hrana, okolje, zdravje in varovanje zasebnosti.
S klorom razkuženi piščanci, hormoni v govejem mesu, privilegiji multinacionalk, nižji okoljski standardi, zmanjševanje pravic delavcev, grožnja evropskemu filmu … Med razpravo na stari celini o prostotrgovinskem sporazumu med EU in ZDA, ki je še v fazi pogajanj, je seznam kritikov in kočljivih vprašanj čedalje daljši. Proti sporazumu je bilo doslej v EU zbranih 3,3 milijona podpisov, potekajo pa tudi redni protesti.
Številni menijo, da se sporazum, ki naj bi postavil standarde za trgovino in naložbe v 21. stoletju, ustvarja v korist multinacionalk.Posebej sporen je del, ki govori o nekakšnem nadnacionalnem mehanizmu za urejanje sporov med investitorji oz. korporacijami in državami.
Gre za neke vrste nadnacionalnega sodišča, kamor se lahko podjetja pritožijo zaradi ukrepov posameznih držav, če jih ta ovirajo pri ustvarjanju dobička.
