Evropska komisija je tudi uradno potrdila Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP) za Slovenijo, ki je tako v skupini prvih držav članic, ki bodo lahko začele izvajati ukrepe novega programskega obdobja. Finančno to pomeni dobrih 1,1 milijarde evrov, od tega bo Slovenija prejela 838 milijonov evrov iz proračuna EU.
PRP 2014 – 2020 Republike Slovenije je eden izmed 18 potrjenih programov s strani Evropske komisije, skupaj z 9 programi potrjenimi decembra 2014, pa jih je sedaj potrjenih 27 od skupno 118 programov v vseh 28 državah članicah EU.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan (levo na fotografiji), je na novinarski konferenci poudaril, da je to za Slovenijo, njen kmetijski, gozdarski in prehranski prostor izjemno pomembno dan, saj je Evropska komisija potrdila Program razvoja podeželja, s tem pa lahko Slovenija začne izvajati ukrepe iz PRP. "Vesel sem, da je Slovenija zmogla ta napor in prišla med najhitreje potrjene Programe razvoja podeželja," je dejal minister.
Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020) je skupni programski dokument posamezne države članice EU in Evropske komisije (EK), ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP).
Program razvoja podeželja 2014-2020 (PRP 2014-2020) je skupni programski dokument posamezne države članice EU in Evropske komisije (EK), ki predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). EKSRP je skupaj s preostalimi strukturnimi in kohezijskim skladom ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo vključen v t.i. "skupni strateški okvir EU skladov" in s tem neposredno vpet v doseganje ciljev Strategije Evropa 2020. Odraža nacionalne prednostne naloge, ki jih država članica opredeli na podlagi analize danosti in stanja kmetijstva, živilstva in gozdarstva, pa tudi vpetosti teh gospodarskih panog v dogajanje na podeželju in celotnem prostoru.
V skladu z Evropskim kodeksom partnerstva, so bile v proces priprave v skladu s 5. členom Uredbe 1303/2013/EU vključene ključne skupine deležnikov (strokovnjaki, socialni partnerji, nevladne organizacije, partnerji na lokalni in regionalni ravni). Prav tako je bilo izvedenih več javnih razprav in predstavitev.
| Šest prednostnih nalog EU Trajnostni koncept razvoja kmetijstva z opredeljenimi strateškimi cilji bo izveden z uresničitvijo naslednjih šestih prednostnih nalog EU, opredeljenih v Uredbi za razvoj podeželja (Uredba 1305/2013/EU): • spodbujanje prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželskih območjih; • krepitev konkurenčnosti vseh tipov kmetijstva ter vitalnost kmetij; • spodbujanje organiziranosti živilske verige in upravljanje s tveganjem v kmetijstvu; • obnavljanje, ohranjanje in krepitev ekosistemov odvisnih od kmetijstva in gozdarstva; • spodbujanje učinkovitosti virov ter podpora premiku k nizkoogljičnemu in klimatsko prožnemu gospodarjenju v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju; • spodbujanje socialne vključenosti, zmanjšanje revščine in ekonomski razvoj podeželskih območij. Inovacije, okolje in klimatske spremembe so vključene kot horizontalne teme.strateškega okvira mora prispevati k uresničevanju skupnih tematskih ciljev in s tem k doseganju ciljev Evropa 2020. |
