Davek na sladke pijače

Svetovne

19.08.2015

V Bolgariji namerava vlada zaradi vedno večjih težav z debelostjo prebivalstva (in še posebej mladine) uvesti davek na sladke pijače, ki je marsikje po svetu že znan, konec lanskega leta je kalifornijski Berkeley postal celo prvo mesto v ZDA, ki je sprejelo davek na sladke pijače.
 
Več kot polovica Evropejcev se spopada s čezmerno težo in debelostjo - debelih je skoraj 17 odstotkov Evropejcev, zanimivo, da najmanj v Romuniji (osem odstotkov) in največ na Madžarskem (28 odstotkov), takoj za Madžari, ki so z davkom že poskusili pa so Bolgari...
 
Vlada v Franciji je davek na sladke pijače sprejela že leta 2011 in od takrat za vsako pločevinko sladke pijače država dobiva en cent, letno pa se v državno blagajno nakapljal 120 milijonov evrov.

Davek so močno kritizirala podjetja, ki proizvajajo te pijače, med njimi tudi Coca-Cola.
 
Kalifornijski Berkeley je bil prvi, ki je potrdil davek na sladkane pijače, potrošniki pa za vsako unčo (28 gramov) plačujejo dodatni odstotek davka, poročajo ameriški mediji.
 
Zanimivo pa je, da je v San Franciscu na isti dan zakon padel.
 
Berkeley je znan kot mesto, kjer so bili najprej nekadilski prostori v restavracijah, klančine za invalide, recikliranje in nove odredbe za hrano v javnih šolah. "Nismo imeli možnosti videti, če bo dodatno obdavčenje znižalo pitje teh pijač, saj se je industrija prodaje teh pijač proti zakonu borila z vso močjo," je za revijo Time pojasnil profesor na univerzi Berkeley, Michael Pollan.
 
 
Kaj bo s predlogom o davku v Sloveniji?

Slovenija je na tem področju ena izmed redkih držav z veliko razliko med ženskami in moškimi , saj je debelosti veliko več med moškimi kot med ženskami.Po besedah nutricionistke Mojca Cepuš pa naj bi bili slovenski otroci že kar na 5. mestu po debelosti na svetu. Pred nami, da so samo še ZDA, Kanada, Grčija in Portugalska.
 
Finančni minister Dušan Mramor je 22. oktobra lani napovedal uvedbo trošarin na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah. Od tega si vlada obeta osem milijonov evrov, v kar pa v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS dvomijo. Slovenija je v samem vrhu držav EU v kategoriji pogostosti uživanja sladkih pijač pri otrocih in mladostnikih. Več kot 40 odstotkov vseh pijač, ki jih otroci popijejo, so pijače z dodanim sladkorjem. Sladkorna bolezen je epidemija 21. stoletja, za katero letno samo iz zdravstvene blagajne odštejemo 120 milijonov evrov, kar je 1000 evrov za vsakega bolnika. Obdavčitev živil je tudi ukrep, ki ga predvidevata Bela knjiga EU o prehrani in naša prehranska politika, izvajajo pa ga že Finska, Madžarska in Francija. Nasprotniki tega zakona, med katerimi je tudi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, so ogorčeni nad napovedjo vlade, da bo uvedla trošarine na sladke pijače, Tatjana Zagorc pa je v izjavi za javnost povedala, da se je v zadnjem letu prodaja brezalkoholnih pijač že zmanjšala za 11 odstotkov. 

"V zadnjih petih letih se je poraba brezalkoholnih pijač na prebivalca zmanjšala za skoraj 25 odstotkov - na 83,3 litra v letu 2013. Padec je mogoče zaznati tudi v drugih kategorijah pijač, kot so sirupi in skupina sokov ter nektarjev," so zapisali v sporočilu za javnost. V nekaterih državah so že dokazali, da je s tem, ko je dražja sladka pijača, manj tudi nakupov in posledično več zdravja. Zakon so pred slabim letom dni sprejeli v Mehiki, kjer pozitivni rezultati kažejo, da se poraba sladkih pijač zmanjšuje.