Domači prehrambeni proizvodi so varnejši od uvoženih, ne pa tudi bolj okusni.
V GfK Slovenija so tokrat preverili, kakšen odnos imamo v Sloveniji do domačih in uvoženih prehrambenih izdelkov. Katerim bolj zaupamo in katere raje kupujemo? Nas zanima deklaracija ali zgolj cena? Najbolj zgovoren je podatek, da kar 86 odstotkov Slovencev verjame, da nakup domačih slovenskih proizvodov pomaga pri ohranjanju delovnih mest. Najbolj nazaželeni izdelki prihajajo iz držav, ki niso članice EU. Razlike v odnosu Slovencev do prehrambenih izdelkov se pojavijo že pri branju deklaracij na proizvodih.
Medtem ko 22 odstotkov posameznikov nikoli ne prebere države porekla, je 41 odstotkov takšnih, ki državo porekla na deklaraciji redno preverijo. 38 odstotkov kupcev poreklo prebere samo pri novih izdelkih.
Pri uvoženih prehrambenih izdelkih je Slovenija razdeljena na pol. Polovico Slovencev uvoženi izdelki zanimajo, polovico pa ne. Po podatkih GfK Slovenija bi kar velika večina tistih (kar 83 odstotkov), ki imajo raje domače izdelke, vseeno kupilo uvožene, če bi jim ponudili boljše razmerje med kakovostjo in ceno.
Manj okusni, vendar bolj varni Slaba polovica slovenskih kupcev (46 odstotkov) ima raje domače proizvode in so zanje pripravljeni plačati več. Več kot polovica (60 odstotkov) jih verjame, da so domači prehrambeni izdelki varnejši, medtem ko jih polovica meni, da domači prehrambeni izdelki niso bolj okusni od uvoženih. Izdelkom, ki niso deklarirani, večina Slovencev, kar 83 odstotkov, ne verjame in le 17 odstotkov je takih, ki jih pomanjkanje deklaracije ne moti.
V GfK Slovenija ugotavljajo tudi, da kar 86 odstotkov kupcev verjame, da nakup domačih slovenskih proizvodov pomaga pri ohranjanju delovnih mest. Najbolj privlačni izdelki iz naše regijeV GfK Slovenija so preverili tudi, kako posamezniki pri nas dojemajo posamezne države porekla izdelkov. Proizvodi, ki prihajajo iz držav naše regije, so za kupce najbolj privlačni (52 odstotkov), prav tako zaupamo izdelkom iz držav EU (48 odstotkov), najbolj odbijajoči pa so proizvodi iz držav, ki niso članice EU (45 odstotkov). 31 odstotkov Slovencev privlačijo izdelki, ki prihajajo iz sosednje Hrvaške, 12 odstotkov pa jih dojema odbijajoče.
