Pod italijanskim predsedstvom se je včeraj zaključilo neformalno srečanje kmetijskih ministrov EU, v okviru katerega je danes potekal tudi Svet EU za kmetijstvo in ribištvo. Na srečanju, ki se ga je s strani Slovenije udeležil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, so ministri razpravljali o "Prehranski varnosti".
Dogodek je postavljen tudi v kontekst mednarodne razstave EXPO 2015 "Nahranimo planet, energija za življenje", ki bo potekala med 1. majem. in 31. oktobrom. 2015 v Milanu.
Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je postalo prednostna naloga razvoja kmetijstva v svetu in pomembno družbeno vprašanje. V okviru odgovora na izzive internacionalizacije, inovativnosti in trajnosti, s katerimi se srečuje evropsko kmetijstvo, Slovenija pozdravlja strateške cilje Skupne kmetijske politike EU (SKP), tj. ohranjanje kmetijskega proizvodnega potenciala na trajnosten način, s katerim bo zagotovila dolgoročno prehransko varnost za evropske državljane pri oskrbi z varno, kakovostno in potrošniku dostopno hrano ob hkratnem varovanju proizvodnih potencialov ter prispevala k prehranski varnosti na globalni ravni.
Zagotavljanje globalne prehranske varnosti je postalo prednostna naloga razvoja kmetijstva v svetu in pomembno družbeno vprašanje. V okviru odgovora na izzive internacionalizacije, inovativnosti in trajnosti, s katerimi se srečuje evropsko kmetijstvo, Slovenija pozdravlja strateške cilje Skupne kmetijske politike EU (SKP), tj. ohranjanje kmetijskega proizvodnega potenciala na trajnosten način, s katerim bo zagotovila dolgoročno prehransko varnost za evropske državljane pri oskrbi z varno, kakovostno in potrošniku dostopno hrano ob hkratnem varovanju proizvodnih potencialov ter prispevala k prehranski varnosti na globalni ravni.
Po napovedih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization – FAO) se bo namreč število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard, svetovno povpraševanje po hrani pa za 70 %. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje. Z gospodarsko rastjo in izboljšanjem dohodkovnega položaja potrošnikov v državah v razvoju, kot sta Kitajska in Indija, bo poleg tega naraščalo povpraševanje po kmetijskih proizvodih živalskega izvora in proizvodih z višjo dodano vrednostjo.
Veliko neznanko pri proizvodnji hrane predstavljajo tudi možne daljnosežne posledice podnebnih sprememb, ki bodo verjetno narekovale popolnoma nove oblike prilagajanja proizvodnje hrane.Skupna kmetijska politika EU (SKP) si je med glavne strateške cilje zadala ohranjanje kmetijskega proizvodnega potenciala na trajnosten način, s katerim bo zagotovila dolgoročno prehransko varnost za evropske državljane ter prispevala k temu cilju na globalni ravni.
Nestabilnost kmetijsko-živilskih trgov in cen, na katere še dodatno destabilizirajoče vplivajo podnebne spremembe, kaže na pomembno vlogo kmetijske politike pri doseganju tega cilja. Evropsko kmetijstvo zasleduje prehransko varnost preko močne skupne politike, ki je strukturirana okoli dveh stebrov in poudarja multifunkcionalno – ekonomsko, okoljsko in socialno vlogo kmetijstva. Ob tem se vse bolj izkazuje potreba po globalnem reševanju vprašanja nekontroliranih cenovnih nihanj v kmetijstvu, usklajenem mednarodnem delovanju pri nastanku kriznih razmer na trgu hrane ter zagotavljanju rasti produktivnosti kmetijstva na trajnostni način.
Prehranska varnost je pomemben cilj, ki ga EU zasleduje preko spodbujanja inovacij in raziskav, konkurenčnosti, trajnostno naravnanega razvoja in pravične porazdelitve kmetijskega dohodka (ohranjanje dohodkovnega položaja kmetov in skrb za male kmete). K cilju prehranske varnosti pa prispevajo tudi ukrepi proti izkrivljanju trga in vzpostavitev informacijskega sistema za spremljanje gibanja cen kmetijskih proizvodov in večjo transparentnost.
Prehranska varnost oz. zadostna proizvodnja hrane je strateško politično vprašanje tudi za Slovenijo, ki podpira politike razvojne pomoči usmerjene k doseganju prehranske varnosti, obenem pa sama krepi svojo proizvodnjo in si prizadeva za ekonomsko učinkovito pokrivanje dela svojih potreb po hrani. Ob tem je potrebno poudariti, da se razviti zahodni svet še vedno sooča s prevelikimi zavržki hrane in si prizadeva za zmanjševanje izgub v hrani kot tudi boju proti debelosti. Tam, kjer smo in bomo konkurenčni, pa tudi Slovenija prispeva h globalni prehranski varnosti.
