Svetovne cene hrane so v avgustu padle na najnižjo raven od septembra leta 2010 in sicer kot posledica pocenitve večine prehrambenih izdelkov, z izjemo mesa.
Svetovne cene hrane so v preteklem letu padle za sedem odstotkov, kar zmanjšuje tveganje za pomanjkanje hrane v državah v razvoju, sporočajo iz Organizacije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) s sedežem v Rimu.
Po teh ocenah so se globalne cene hrane od junija do julija lani skokovito dvignile za deset odstotkov, kar je povečalo tveganje za lakoto po svetu. A v nadaljevanju se je nato indeks cen hrane skrčil, tako da je bila po končnih izračunih na koncu leta cena hrane za sedem odstotkov nižja kot v letu 2011. Najbolj so v preteklem letu padle cene sladkorja (za 17,1 odstotek), mlečnih izdelkov (za 14,5 odstotkov) in olj (10,7 odstotkov).
K umirjanju rasti cen hrane je, pravijo, prispevalo šibko povpraševanje, ki mu botruje stagnacija svetovnega gospodarstva, in ukrepi, ki jih je v letu 2011 sprejela skupina največjih gospodarstev G20, s ciljem izboljšanja transparentnosti pri trgovanju s hrano.
V Veliki Britaniji pa so medtem objavili poročilo, po katerem gre vsako leto v nič med 30 in 50 odstotkov vse na svetu pridelane hrane. To bi lahko pomenilo, da letno na smetiščih konča dve milijardi ton hrane, saj celotna svetovna proizvodnja hrane znaša štiri milijarde ton.
Krivdo za to gre po mnenju britanskega inštituta za strojništvo med drugim pripisati slabim pogojem skladiščenja in transporta, strogo določenim rokom uporabnosti in zahtevam trgovin po na videz popolnih prehrambenih izdelkih, siljenju potrošnikov v nakup akcijskih prehrambenih izdelkov tipa kupiš enega, dobiš drugega zastonj, pa tudi zahtevnosti samih potrošnikov. Poročilo tega inštituta je ob tem namignilo, da gre v Evropi in ZDA v smeti polovica kupljene hrane.
