Umar je v poročilu za leto 2014 prišel do zaključka, da so že opazna pozitivna gibanja pri okrevanju gospodarstva. Procese je treba še pospešiti.Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle je danes poudaril, da je Slovenija v zadnjih letih izpeljala pokojninsko reformo in reformo trga dela, začela sanacijo bank, a je vseeno ostala med državami, ki so v petih letih doživele enega največjih poslabšanj svojih kazalnikov.
"Moramo nadaljevati oz. pospešiti strukturne reforme z že začetimi ukrepi, kot sta konsolidacija javnih financ z vzdržnejšim načinom zniževanja primanjkljaja in sanacija bank z nadaljevanjem razdolžitve gospodarstva, z ukrepi, povezanimi s konkurenčnostjo gospodarstva, ter z ukrepi, povezanimi z demografskimi spremembami oz. strukturo prebivalstva," je dejal.
Pokojninska reforma bo vzdržna le do leta 2020, pritisk staranja na javne finance pa se bo okrepil bolj kot drugje v EU-ju, je opozoril Vasle. Na področju zdravstvenega sistema so razmere po njegovem mnenju skrb vzbujajoče, a za izboljšanje pravih rešitev še ni. Slovenija bo morala izboljšati tudi širši institucionalni okvir, saj je zaupanje v institucije zelo upadlo, to pa kaže na institucionalno krizo v državi.Slovenija se je uvrstila med države z največjimi poslabšanji gospodarske aktivnosti, trga dela in javnih financ od začetka krize.
Močno se je zlasti v zadnjih letih poslabšala tudi materialna blaginja prebivalstva. Raven bruto domačega proizvoda na prebivalca po kupni moči se je med letoma 2008 in 2010 znižala za sedem odstotnih točk. "Od takrat ostaja na ravni 84 % povprečja EU-ja, kar ustreza relativni razvitost Slovenije izpred 10 let," je povedala urednica poročila Rotija Kmet Zupančič.
Povečala se je brezposelnost, iskalcev prve zaposlitve v registrirano brezposelnost je lani namreč dosegel 82 odstotkov generacije, ki je končala šolanje.
Realno so se znižali plače, pokojnine in socialni transferji. "Znižanje skupnega razpoložljivega dohodka gospodinjstev je bilo lani manjše kot leto prej, a kljub temu občutno, od leta 2008 pa je bil realno nižji že za več kot devet odstotkov," je še poudarila. Ob padanju kupne moči se je v zadnjih dveh letih zniževala tudi zasebna poraba.
Slovenija sicer še vedno sodi med evropske države, kjer je stopnja tveganja revščine nizka, se je število prebivalcev pod pragom tveganja od začetka krize povečalo za 22 odstotkov, kar je bolj kot v povprečju v EU-ju. Razvoj in izboljševanje dostopnosti javnih storitev sta v preteklih letih pozitivno vplivala na kakovost življenja.
