Najbolj srečni naj bi bili po nekaterih anketah tisti, ki so rojeni v Švici. Na prvem mestu lestvice, ki meri indeks bede, je Venezuela. Med državami EU so najboljše Avstrija, Nemčija in Danska.
Slovenija je med 90 državami, vključenimi v indeks merjenja bede, ki ga je objavil ameriški inštitut Cato, na 32. mestu. Na prvem mestu lestvice je Venezuela, Hrvaška je na 15. mestu, Srbija pa na tretjem.
Indeks bede vključuje inflacijo, obrestne mere, stopnjo brezposelnosti in gibanje bruto družbenega proizvoda. Med državami EU so najboljše Avstrija, Nemčija in Danska. Slednja ima še najbolj srečno delovno silo, sledita Avstrija in Belgija, pravijo rezultati Eurobarometra iz Bruslja.
Vsak šesti anketiranec v EU je priznal, da so se pogoji dela na njegovem poslu v zadnjih petih letih poslabšali kot rezultat vedno večje nezaposlenosti. Tajnik EU za zaposlovanje Laszlo Andor je izjavil, da ima unija ogromno odgovornost, da zagotovi še boljše pogoje v prihodnosti.
Eden najbolj uspešnih investitorjev na svetu Warren Buffett je dejal, da se mu je vse dobro zgodilo tudi zato, ker se je rodil v pravi državi – ZDA – ob pravem času (leta 1930). Pred četrt stoletja, ko so ugotavljali, kje bi se bilo najboljše roditi, so se od 50 držav na seznamu najbolje odrezale ravno ZDA. V kateri državi pa se je najbolje roditi?
Na prvem mestu je Švica, je pokazala nova raziskava, sledita ji Avstralija in Norveška, na četrtem in petem mestu sta Švedska in Danska, šesti je Singapur, sedma Nova Zelandija, osma Nizozemska, deveta Kanada in deseti Hongkong. Velika Britanija je na 27. mestu, za Južno Korejo (19.), Izraelom (20.) in Italijo (21.), a pred Slovenijo, ki je na 32. mestu. Naši sosedje Hrvati so na 46. mestu, ki si ga delijo z Madžari, za njimi sta Latvija (48.) in Kitajska (49.), Srbija je na 54. mestu. Ljudje, rojeni v Švici, so najbolj veseli in imajo najbolj kakovostno življenje – glede na bogastvo, zdravje in zaupanje v javne institucije.
Economist Intelligence Unit (EIU), sestrsko podjetje skupine The Economist, poskuša izmeriti, katera država ponuja najboljše priložnosti za zdravo, varno in cvetoče življenje v prihodnjih letih. Povezujejo rezultate raziskav o subjektivnem zadovoljstvu z življenjem (kako ljudje ocenjujejo osebno srečo) z objektivnimi determinantami kakovosti življenja v državah. Eden najpomembnejših faktorjev je bogastvo, a brez drugih ne gre – kriminal, zaupanje v javne institucije in zdravje družine. Skupno vrednotijo 11 indikatorjev, tudi geografijo, demografijo, socialne in kulturne karakteristike; upoštevajo tudi dohodek na osebo v letu 2030, v letu, ko bodo otroci, rojeni leta 2013, odrasli.
Polovica prvih desetih držav so evropske, le ena, Nizozemska, je iz evroobmočja. Južnoevropske države, ki se spopadajo s krizo – Grčija (34.), Portugalska (30.), Španija (28. mesto) –, zaostajajo, navkljub prednosti prijetnega podnebja. Zanimivo je, da se niso odlično odrezale niti največja evropska gospodarstva, Nemčija (16.), Francija (26.) in Velika Britanija. Zadnja na seznamu 80 držav je Nigerija, pred njo so Kenija (79.), Ukrajina (78.), Bangladeš (77.) in Angola na 76. mestu.
Leta 1988 so bile ZDA na prvem mestu glede "ugodja", a so jo analitiki za leto 2013 uvrstili na šestnajsto, ki si ga deli z Nemčijo.
Na prvem mestu je Švica, je pokazala nova raziskava, sledita ji Avstralija in Norveška, na četrtem in petem mestu sta Švedska in Danska, šesti je Singapur, sedma Nova Zelandija, osma Nizozemska, deveta Kanada in deseti Hongkong. Velika Britanija je na 27. mestu, za Južno Korejo (19.), Izraelom (20.) in Italijo (21.), a pred Slovenijo, ki je na 32. mestu. Naši sosedje Hrvati so na 46. mestu, ki si ga delijo z Madžari, za njimi sta Latvija (48.) in Kitajska (49.), Srbija je na 54. mestu. Ljudje, rojeni v Švici, so najbolj veseli in imajo najbolj kakovostno življenje – glede na bogastvo, zdravje in zaupanje v javne institucije.
Economist Intelligence Unit (EIU), sestrsko podjetje skupine The Economist, poskuša izmeriti, katera država ponuja najboljše priložnosti za zdravo, varno in cvetoče življenje v prihodnjih letih. Povezujejo rezultate raziskav o subjektivnem zadovoljstvu z življenjem (kako ljudje ocenjujejo osebno srečo) z objektivnimi determinantami kakovosti življenja v državah. Eden najpomembnejših faktorjev je bogastvo, a brez drugih ne gre – kriminal, zaupanje v javne institucije in zdravje družine. Skupno vrednotijo 11 indikatorjev, tudi geografijo, demografijo, socialne in kulturne karakteristike; upoštevajo tudi dohodek na osebo v letu 2030, v letu, ko bodo otroci, rojeni leta 2013, odrasli.
Polovica prvih desetih držav so evropske, le ena, Nizozemska, je iz evroobmočja. Južnoevropske države, ki se spopadajo s krizo – Grčija (34.), Portugalska (30.), Španija (28. mesto) –, zaostajajo, navkljub prednosti prijetnega podnebja. Zanimivo je, da se niso odlično odrezale niti največja evropska gospodarstva, Nemčija (16.), Francija (26.) in Velika Britanija. Zadnja na seznamu 80 držav je Nigerija, pred njo so Kenija (79.), Ukrajina (78.), Bangladeš (77.) in Angola na 76. mestu.
Leta 1988 so bile ZDA na prvem mestu glede "ugodja", a so jo analitiki za leto 2013 uvrstili na šestnajsto, ki si ga deli z Nemčijo.
