V Društvu za marketing Slovenije so v sodelovanju s trženjsko svetovalno in raziskovalno družbo Valicon že peto leto zapored izvedli raziskavo Trženjski monitor DMS, s katero spremljajo trende v vedenju in odločanju porabnikov. 
Deseti val Trženjskega monitorja med potrošniki je bil izveden med 21. 3. in 8. 4. 2014. Osnovni del raziskave je bil izveden na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let, s telefonskim anketiranjem (CATI).
Raziskava ponuja stroki in slovenski javnosti vpogled v trenutno stanje trženjskega dogajanja med porabniki ter hkrati omogoča primerjave med različnimi časovnimi obdobji.
Velikost vzorca je n=540. Celotna raziskava je bila tokrat prvič izvedena s spletnim anketiranjem (CAWI), na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let, z uporabo spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Velikost vzorca je n=965.
Rezultati odražajo mnenje anketirancev, njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize. Natanko pet let po prvi izvedbi Trženjskega monitorja DMS (april 2009) se večina standardnih kazalcev vpliva gospodarske krize v zaznavah potrošnikov obrača v pozitivno smer. Na vprašanje, ali osebno čutijo vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje, jih pritrdilno še vedno odgovarja 80 % - štiri petine vseh anketirancev.
Delovna mesta se zdijo bolj varna kot pred letom dni: 20 % jih meni, da bi lahko v bližnji prihodnosti izgubili delovno mesto (pred letom dni je bilo takšnih 26 %).· Manjši delež ljudi poroča o znižanju plače, manj jih tudi pričakuje znižanje: 27 % jih poroča o znižanju ( pred letom dni 32%), 10 % jih znižanje še pričakuje (12 % pred letom dni).
Najbolj občutno se je izboljšala ocena finančnega stanja: 38 % jih poroča o poslabšanju (pred letom dni je bila takšnih skoraj polovica vprašanih, to je 48 %), delež tistih, ki pričakujejo poslabšanje, pa je ostal na podobni ravni, to je 20 % (pred letom dni 18 %).· Potrošnji se nakazujejo boljši časi: 56 % jih pravi, da trošijo manj (pred letom dni 61 %), da bodo trošili manj pa pričakuje skoraj enak delež kot pred letom dni, to je 9 % (lani 10 %).· Indikatorji vračajo zaznave na raven iz leta 2011.
Povzamemo torej lahko, da so potrošniki ne le privzeli stanje, ampak nakazujejo že nekaj optimizma. Skoraj prepolovil se je tudi delež tistih, ki navajajo psihološki pritisk kot način doživljanja krize, in sicer iz 18 % na 10 %.· Nižji je tudi delež navedb, ki se nanašajo na (izgubo) delovnega mesta ali pritiske povezane s tem, nižjo plačo in intenzivnejše varčevanje, nekoliko več pa je tistih, ki navajajo višje cene oz. nižjo kupno moč.
