Ekspanzija "hard" diskonterjev na Otoku se nadaljuje. Lidl in Aldi osvojila srca gospodinjstev, ki spadajo v srednji razred.
Čim bolj se poglablja kriza, tem bolj v Veliki Britaniji vodilna četverica trgovcev (Tesco, Sainsbury's, Morrisons in Asda) trepeta za svoje poslovne rezultate. Potem ko je Aldi pred kratkim pobral nagrado za trgovca z najhitrejšo rastjo v lanskem letu (podeljuje jo spletna stran Retail Week), na dan prihajajo novi rezultati o uspešnosti Lidla in Aldija, nemško-avstrijske diskonterske naveze, ki počasi najeda tržni delež lokalnim trgovcem."Recesija nas je prikazala kot supermarket, kjer lahko visoko kakovostne izdelke kupiš po ugodni ceni. Zelo pomembno je predvsem to, da so nas kot take prepoznale gospodinje srednjega razreda, ki so najpogosteje subjekt nakupovanja," je povedal šef Lidla v Veliki Britaniji Ronny Gottschlich.
Kljub temu, da naj bi najhujša kriza na Otoku minila, pa se "ljubezen" do obeh diskonterjev ne umirja. Tako naj bi Britanci 75 penijev od 10 funtov porabili za živila Aldija oziroma Lidla. Ko bosta trgovca letos zgradila še 70 dodatnih prodajnih objektov, se bo ta številka najverjetneje še povečala.
Še pred kratkim sta bila Aldi in Lidl zgolj mesti, kjer so Britanci nakupili le kakšno dodatno živilo, sedaj pa se jih vedno več tja odpravlja kar za reden (celo)tedenski nakup. "Ni več tako, da bi ljudje morali kupovati pri nas. Ljudje, želijo kupovati v Aldiju," je močne besede uporabil eden izmed dveh direktorjev Aldija VB, Roman Heini.
Vendar pa temno senco na uspehe dvojca meče stroga sramežljivost pri oglaševanju in razkrivanju podatkov. Tako Aldi na primer v Veliki Britaniji sploh ne razkriva števila svojih trgovin, nekaterih trgovin pa Britanci sploh ne morejo najti v telefonskem imeniku.
